Posted on

Bajkštrajk

Bajkštrajk!

Epidemija koronavirusa je jasno pokazala, da vrednost ne izhaja iz genialnosti kapitalističnega razreda, ampak iz dela rok in glav zaposlenih v zdravstvu, industriji, trgovini, komunali in drugod. Ker oblast kljub temu pomaga kapitalu, za delavski razred pa ohranja le drobtinice, pozivamo na na protivladni kolesarski shod. V SZD se ga udeležujemo pod geslom #bajkštrajk, naše zahteve so: 100% povišica, socialna zaščita za vse ogrožene, demokracijo v podjetja in demokracijo v državo.

Epidemija koronavirusa je jasno pokazala, da blaginja ne izhaja iz posameznikov z “nosom za poslovne priložnosti,” “podjetniško žilico” ali drugimi vrstami genialnosti, ki si jih pripisuje kapitalistični razred. Za svoje preživetje se družba zanaša na običajne delavce v zdravstvu, industriji, trgovini, komunali in druge, ki na delo odhajajo epidemiji navkljub.

Vzlic njihovi nepogrešljivosti delovni pogoji delavskega razreda ostajajo slabi in plače nizke. Najkrajšo so potegnili delavci v storitvah, brezposelni, prekarni delavci, študentje in honorarci, saj še v najboljših časih živijo iz rok v usta. V krizi so ostali brez vsega, na cedilu jih je pustila tudi država. 

Jemljejo vsem, dajejo bogatim

Država se je odzvala z izrabo epidemije za množičen prenos bogastva od delavskega razreda h kapitalističnemu. Za pomoč “ljudem in gospodarstvu” je pripravila 6 milijard evrov težak sveženj, namenjenim pretežno reševanju lastnikov podjetij. Za pripoznanje ali reševanje stiske delavstva ostajajo le drobtinice:

  • pomoč kapitalu je praktično brezpogojna in na voljo za ves čas epidemije,
  • solidarnostni dodatki za prebivalstvo so enkratni in prenizki, če sploh so,
  • delavce v javnem sektorju se izigrava za obljubljene dodatke,
  • v zasebnem sektorju obveznih resnih dodatkov ne bo.

Kapitalisti bodo tako koristili neomejen tok javnega denarja, a kljub temu odpuščali, ohranjali nizke plače in samovoljno razpolagali z dobički. Isti kapitalistični razred je še nekaj mesecev nazaj rušil dvig minimalne plače s krikom, naj se država v gospodarstvo ne vmešava. Da o kršitvah in izigravanju pomoči – kot je koriščenje pomoči za čakanje na delo, ki ga menedžment spreminja v delo od doma – niti ne začenjamo.

Za pomoč se je država tudi zadolžila. Račun za vseh 6 milijard bo seveda poravnala delavska večina v državi z rezi v javno porabo in padcem splošne blaginje – kot se je zgodilo že v zadnji krizi pri reševanju bančne luknje in varčevalnimi ukrepi.

Vzemimo bogatim, dajmo vsem!

V SZD Sila se zato priključujemo kolesarskemu protestu pod geslom #bajkštrajk s štirimi temeljnimi zahtevami.

  • Dvig plač za vse delavce

Pošteno plačilo: 100 % dodatek k osnovni plači za vse, ki so v tveganih razmerah prisiljeni vztrajati na delovnem mestu.

  • Socialna zaščita za vse ogrožene

Pravična skupnost: solidarnostna pomoč, ki bo delavce študente, brezposelne, prejemnike socialne pomoči, honorarne delavce, revne upokojence in druge z nizkimi ali brez dohodkov dvignila preko praga revščine.

  • Demokracijo v podjetja

Delavsko upravljanje: zadružno lastništvo in delavske svete v podjetja, ki bodo prejela državno pomoč.

  • Demokracijo v državo

Odloča naj ljudstvo: odstop vlade in takojšnje volitve.

Posted on

Vse slabši obeti za delavke in delavce

Vse slabši obeti za delavke in delavce

Čas po sprostitvi ukrepov zoper koronavirus ne obeta nič dobrega. Številni delavci bodo izgubili službe, preostali pa bodo ob novi armadi brezposelnih soočeni z vse hujšimi pritiski kapitalistov.

Posledice spopada s koronavirusom že pretresajo slovensko gospodarstvo in odkrivajo zaskrbljujoče obete za prihodnost vseh delavcev. Iz Zavoda za zaposlovanje sporočajo, da so marca po večletnih ugodnih trendih zaposlovanja zabeležiti nagel zasuk v hitro rast brezposelnosti. V nasprotju z nekaterimi v SZD SILA ne pristajamo na zniževanje delavskih pravic in pozivamo k organiziranemu odporu tako med epidemijo kot po njej. Delavski razred si zasluži več!

Med brezposelnimi pričakovano prednjačijo prejemniki odpovedi iz poslovnih razlogov. V prvem tromesečju se je tako na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 24.308 brezposelnih oseb, kar je dobrih 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Upočasnilo se je tudi zaposlovanje, saj se je zmanjšalo število prostih delovnih mest. Realnejša slika bo sicer znana v začetku maja, ko bodo objavljene aprilske statistike. 

 

Epidemija razkriva temeljna protislovja kapitalističnega sistema. Kapitalistični način produkcije ni namenjen zadovoljevanju družbenih potreb, ampak ustvarjanju profita, zato v zasebnem sektorju že prihaja do napovedi preventivnih zapiranj proizvodnje in odpuščanja. Vzdrževanje rezervne armade delovne sile je sestavni del kapitalizma: brezposelnost pritiska na plačilo in pogoje dela tistih, ki delo še imajo, zbija standard delavske blaginje in dviguje dobičke. Saj veste, “če ne boš delal več, je pred vrati dovolj drugih”. Čeravno je tovrsten pritisk zoper organizirane delavce in pošteno plačano delo prej stalnica kot novost, pa mu epidemija ponuja priročen izgovor.

Ključni vzvod pritiska na delavce bodo v prihodnjih mesecih tako postali tisoči brezposelnih. Vlada ta pritisk namerno še krepi. Že ob nastopu funkcije je napovedala reze v socialne transferje, ki so pomembna varovalka pošteno plačanih delovnih mest, saj ljudem s kritjem osnovnih življenjskih potreb omogočajo svobodnejšo izbiro dela. Za nameček se v času koronavirusa pojavljajo celo uradni pozivi, da najslabše plačana dela pričnejo opravljati kar prostovoljci. Zaprtje mej je namreč onemogočilo izkoriščanje poceni delovne sile iz drugih držav.

V prihajajočih mesecih bo sindikalno organiziranje postavljeno pred velik izziv. Številna odpuščanja bodo privedla do več tisoč obupanih brezposelnih, ki so že sedaj na robu preživetja. Ti bodo pripravljeni opravljati kakršnokoli delo, ne glede na še bolj zaostrene izkoriščevalske pogoje. Naloga sindikatov je, da ta črni scenarij preprečimo ter se z mobilizacijo, solidarnostjo in organiziranim odporom takšnim nakanam zoperstavimo. In zahtevamo več! Navsezadnje: kdo vzdržuje družbo celo sredi epidemije? Nepogrešljivi niso menedžerji in lastniki, tako opevani “neugnani podjetniki” z ”nosovi za posle”. V resnici družbo živimo običajni delavci: za trakom ali v pisarni, s stetoskopom ali na blagajni.

Posted on

Delavci izpostavljeni epidemiji zaradi vojnega dobičkarstva oblasti

Delavci izpostavljeni epidemiji zaradi vojnega dobičkarstva oblasti

Po treh tednih epidemije je jasno, zakaj so zaposleni v zdravstvu, skrbstvu in drugih dejavnostih še kar brez zaščite: ker opremo lahko uvažajo samo prijatelji vlade za dvojno ceno. Zaščitno opremo za vse delavce – takoj!

Od afere Toninova mama do Ministrstva za gospodarstvo in 150 neodgovorjenih ponudb za dobavo zaščitne opreme: delavci ostajajo brez zaščite samo zato, ker je na dobavi dovoljeno zaslužiti le prijateljem oblasti. Oškodovanje javnih financ za nakupe po dvojni ceni pa je celo manjši problem v primerjavi z namernim izpostavljanjem zaposlenih okužbi.

Začelo se je z naročili, ki jih sploh ni bilo, nadaljevalo pa v odkriti kriminal oblasti. Ta epidemijo razume izključno kot priložnost za zaslužek “svojih” lastnikov podjetij. Za to je brez nadaljnjega pripravljeno žrtvovati oskrbovance v domovih starejših, zaposlene v skrbstvu in delavce v zdravstvu. Brez primernih zaščitnih sredstev so tako na nekaterih oddelkih UKC Ljubljana – kaj šele vsi ostali zaposleni, ki odhajajo v službo celo v primerih potrjenih okužb in so zaradi pritiska preživetja za lastnike prisiljeni vzdrževati tudi nenujne panoge.

Namesto da bi vlada nujno potrebna zaščitna sredstva kupila neposredno pri proizvajalcih ali se odzvala na katero od več kot sto ponudb, ki jih je prejela, se je zatekla v sklicevanje na zakonodajo, češ da tega ne more storiti. Po navedbah Računskega sodišča ta zakonodaja ne obstaja, vlada pa laže. Celo v hudi zdravstveni krizi morajo očitno zaslužiti pravi – mastno in za vsako ceno. Pa čeprav gre denimo za podjetje s 90.000 EUR prihodkov v celem letu 2018, ki se ukvarja s prodajo sokov, a po novem dobavlja za 10 milijonov zdravstvene opreme. Primerov je nešteto, delavci pa izpostavljeni in brez poštenega plačila tudi v primerih, kjer ga določa kolektivna pogodba.

Zahtevamo zaščitno opremo za vse delavce takoj!

Po naših informacijah je direktor zavoda {za blagovne rezerve} Anton Zakrajšek, sicer član SDS, prejšnji petek podpisal 12,3 milijona evrov vredno pogodbo s podjetjem Hmezad TMT. To je v lasti vplivnega ljubljanskega poslovneža Miloša Prešerna in njegovega sina Domna Prešerna. Kaj bosta dobavila državi, do kdaj in po kakšnih cenah, ni znano. Hmezad TMT se ne ukvarja z uvozom zdravstvene in medicinske opreme, ampak s prevozi in nizkimi gradbenimi deli. Necenzurirarno.si

Posted on

Pismo podpore samoorganiziranim prekarcem.

Pismo podpore samoorganiziranim prekarcem

Podpiramo samoiniciativno organiziranje delavcev prekarcev in pozivamo oblasti, da nemudoma odgovori na stisko samozaposlenih, študentskih delavcev in drugih v nestalnih oblikah dela.

V Sloveniji trenutno beležimo preko 119.000 samozaposlenih in še več drugih delavcev, ujetih v različne oblike prekarnega dela. Številni so zaradi gospodarskega krča ob razglasitvi epidemije koronavirusa čez noč ostali brez sredstev za preživetje. Ministrstvo za delo je za kompenzacijo posledic gospodarskega zastoja pripravilo  interventni zakon, a v njem za prekarne delavce ni drugega kot odlog prispevkov, medtem ko so kapitalu namenjena nepovratna sredstva. V odgovor na vladno brezbrižnost se je že organizirala skupina samozaposlenih, ki se medsebojno koordinira in obvešča. V Sindikatu združenega dela SILA pozdravljamo samoiniciativnost in in ji ponujamo roko podpore v vsem, kar potrebuje.

Čeprav naj bi socialna država delavcem nudila varnostno mrežo, so v preteklih dneh številni ugotovili, da delajo iz rok v usta. To še posebej velja za delavce prekarce, naj gre za študentsko delo, samozaposlene ali druge oblike nestalnih zaposlitev. Epidemija je na mah izbrisala njihova naročila in dohodke, potrebne za golo preživetje. Ukrepanje države je nujno, če naj koronavirus kakorkoli prevedrijo. A pri vsem najbolj v oči ne bije manjko aktivnosti oblasti za zaščito prekarnega dela, marveč sam njegov obstoj. V krizi se ni znašlo prekarno delo, golo prekarno delo je trajna kriza za tiste, ki so ga prisiljeni opravljati.

Varno in redno zaposlitev si zasluži vsak. Epidemija zgolj razkriva, kako zelo veliko je ljudi, ki je niso deležni, čeprav delajo. Delavcem prekarcem čestitamo za hitro samoorganizacijo ter sporočamo, da so naša vrata odprta za vse oblike praktične podpore, ki jih lahko nudimo. Srečno!

Posted on

Koronavirus: Zaščitimo zdravje na delovnem mestu

Koronavirus: Zaščitimo zdravje na delovnem mestu

Širitev koronavirusa je mogoče zajeziti s preprostimi ukrepi, zato od kapitalistov zahtevamo, da poskrbijo za zdravo delovno okolje.

Konec lanskega leta je na Kitajskem izbruhnil covid-19, t. i. koronavirus. Virus se je bliskovito razširil po vseh celinah, zlasti v Evropi in Aziji (glavna žarišča so Iran, Italija in Kitajska). Geografska bližina evropskega žarišča je tudi slovensko vlado že spodbudila k sprejemu ukrepov, kot je omejevanje zbiranja ljudi na javnih površinah. Zaprt je tudi del državne meje.

A strogi ukrepi ne veljajo za nakupovalna središča in manjše gostilne, saj so kapitalistični interesi uspeli izsiliti, da je na tisoče delavcev še vedno vsakodnevno izpostavljenih potencialnemu tveganju okužbe. Delavce na izpostavljenih delovnih mestih brez zaščitne opreme pozivamo, da čim prej navežejo stik s sindikalno organizacijo, ki lahko pripravi zahteve za takojšnjo ureditev delovišča oz. začasno reorganizacijo delovnih procesov. Vaših nadrejenih namreč največkrat ne zanima, kaj se dogaja na terenu in v kako zdravem okolju opravljate svoje delo. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da naj kapitalisti – zlasti na območjih Novega mesta, Črnomlja, Metlike in Bele krajine – pozovejo delavce, ki so bolni, naj ostanejo doma in upoštevajo navodila. 

Objavljamo nekaj uporabnih nasvetov dr. Anthonyja Faucija, vodje ameriškega Nacionalnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni. Dr. Fauci predlaga naslednje ukrepe za delavce in delavke:

  • Brez rokovanja
  • Poudarjanje pravilne higiene kašlja (kdor kaže simptome, naj ostane doma)
  • Videokonference namesto sestankov 
  • Obvezno umivanje ali razkuževanje rok na delovnem mestu
  • Redni opomniki za čiščenje rok po elektronski pošti
  • Prehranjevanje za delovno mizo, ne v lokalu
  • Razglasitev tekmovanja v nedotikanju obraza
  • Nujni sestanki naj, če je mogoče, potekajo na odprtem
  • Zaposleni z obolelimi člani gospodinjstva naj ostanejo doma
  • Redno razkuževanje površin, ki se jih pogosto dotikate
  • Spodbujajte delo od doma, če je mogoče, določite več izmen za prihod na delo
  • Odprite okna in redno zračite prostore
  • Ne delite hrane
  • Odpovejte nenujna službena potovanja
  • Okrepite nadzor nad zdravjem in higieno zaposlenih, ki skrbijo za prehrano

Kapitaliste mnogo bolj kot zdravje zaposlenih skrbi zmanjšanje dobička na račun upočasnjenega gospodarskega utripa. Ministrstvo za gospodarstvo je zato že napovedalo, da bo podjetjem namenilo eno milijardo evrov za kompenzacijo posledic virusa. Najbolj je na udaru turistična industrija, ki sicer v zadnjih letih beleži visoko rast, pretežno na plečih podplačanih delavcev. Pomoč ministrstva je sporna, ker gre v resnici za državno donacijo kapitalistom v obliki reprogramov posojil, ugodnejših davčnih obravnav in neprosrednih subvencij, čeprav bi država ukrepe lahko pogojevala z vstopom v lastniško strukturo oziroma boljšo obravnavo zaposlenih. Iz državnih ukrepov pa bodo izpadli prekarno zaposleni v kulturi in številnih storitvenih dejavnostih. Samozaposleni, ki jih bo ta ukrep prizadel, so že ustanovili svojo Facebook skupino za lažjo koordinacijo.

Namesto da bi državna pomoč postala odskočna deska za uvajanje naprednih modelov delavskega soupravljanja, ima shema Ministrstva za gospodarstvo vse nastavke za novo politično afero. Trenutno se tudi nihče ne sprašuje, ali bodo priglašeni izpadi dejansko posledica koronavirusa, kar največjim poslovnim oportunistom na stežaj odpira vrata za nove mahinacije na račun javnih sredstev. A nič bolje ni niti tam, kjer si (še) ne obetajo mastnih državnih intervencij. V številnih trgovinah zaščitne maske in razkužila prodajajo po desetkratni ceni, saj podjetja postavljajo dobiček pred potrebe ljudi.

Posted on

Kaj delavcem in delavkam prinaša nova vlada?

Kaj delavcem in delavkam prinaša nova vlada?

Portal Planet SIOL je objavil novo koalicijsko pogodbo. Stranke SDS, SMC, DeSUS in NSi so dorekle programske prioritete za naslednji dve leti. Kaj nova skrajno desna koalicija pomeni za delavce in delavke?

V javnost je prejšnji teden pricurljal osnutek nove koalicijske pogodbe. Pregledali smo, kaj nova politična oblast pomeni za delavsko organiziranje in sindikalni boj.

Nova vlada bo zagotovo varčevala pri socialnih transferjih. Ministrstvo za delo prevzema Nova Slovenija, ki je že večkrat agresivno napadala dosežke socialne države in že napoveduje strožje pogoje za pridobitev socialne pomoči. Nova vlada želi predvsem zaostriti pogoje za dodelitev socialne pomoči. Njeni prejemniki bodo najverjetneje morali obvezno opravljati javna dela. Človek, ki ne bo zmožen za delo, bo tako avtomatično izločen iz osnovnega sistema socialne varnosti. Z drugimi besedami: prepuščen bo samemu sebi. Pozabljamo, da socialno pomoč prejemajo tudi nekateri zaposleni. Zakaj so njihove plače prenizke za preživetje, je vsekakor pomembno vprašanje. Vsekakor pa ljudi, ki že opravljajo službo, država ne sme siliti v opravljanje dodatnega prisilnega dela. Prisilno delo v zameno za socialno pomoč je izredno nepravičen in antisocialen ukrep, ki onemogoča svobodno izbiro dela. Sindikati mu moramo odločno nasprotovati!

Prazne obljube

Vlada obljublja širitev nekaterih pravic delavcev. Vsak zaposleni naj bi bil po novem upravičen do devetih dni bolniške odsotnosti brez obiska zdravnika. Ukrep bi razbremenil zdravnike in zmanjšal birokratske postopke. Izkušnje iz tujine tudi kažejo, da se število bolniških odsotnosti ni povečalo.  A glede na odločno nasprotovanje interesnih organizacij kapitala ukrepanja v tej smeri najverjetneje ne gre pričakovati.

sejavlade-nt2__FitWzk4MCw5ODAsIjJlZjcyM2FlZDQiXQ
FOTO: GOV.si

Novi oblastniki napovedujejo davčno razbremenitev nagrad, ki jih prejemajo “bolj uspešni” delavci. Ukrep kapitaliste spodbuja k izplačevanju (pre)nizkih plač, ki jih nato kompenzirajo z “nagradami”. Ker se nagrade ne štejejo v plačno osnovo, delavce z nizko osnovno plačo in visokimi nagradami za delovno uspešnost čakajo relativno nizke pokojnine … Prelivanje plač v nagrade na dolgi rok predstavlja veliko socialno grožnjo, kratkoročno pa delavce ščuva drugega proti drugemu v pehanju za doseganjem vedno višjih normativov. Sindikati bi morali zato nasprotovati takšnim davčnim razbremenitvam.

Med zanimivejšimi ukrepi v koalicijskem sporazumu je “spodbujanje nagrajevanja zaposlenih z delniškimi opcijami s pravico do kasnejšega odkupa po vnaprej določeni ceni”. Gre za nekakšen model delavskega delničarstva, a žal skopi zapis ne razkriva pomembnih podrobnosti predloga. Vse kaže, da namesto na uvajanje naprednih zadružnih modelov, delavskega (so)upravljanja ali drugih oblik demokracije na delovnem mestu nova koalicija cilja na kapitalistične modele lastniške soudeležbe v podjetijih. Ti dela ne osvobajajo, ampak ga še bolj podrejajo trgu, hkrati pa zaposlene izpostavljajo dodatnim tveganjem v primeru propada podjetja. Predlagani ukrep torej ne vodi v nadzor delavcev in delavk nad deloviščem, ampak pomeni še dodatno podreditev kapitalu.

Nova vlada obljublja tudi “poenostavitev birokratskih postopkov za zaposlovanje iz tujine”. Kako bi v praksi delovala nadaljnja deregulacija na tem področju, opozarja Delavska svetovalnica, ki govori o razmahu t.i. piramidnih poslovnih sistemov in brutalnega izžemanja delavcev migrantov. Podjetniki z veriženjem podjetij zelo enostavno izigrajo državne inšpekcije in svoje zaposlene. Poslovni goljufi si lahko obetajo boljše čase tudi na podlagi “racionalizacije poročanja gospodarskih subjektov”, kar pravzaprav pomeni lažje prikrivanje sumljivih poslov, neplačanih prispevkov in drugih strategij izigravanja poštenega plačila in pravične družbe. Ob vsem navedenem ne smemo pozabiti, da koalicijo trenutno vodi stranka, ki je znana po spornih varčevalnih ukrepih in podlem izigravanju sindikalnega organiziranja. Sindikati zato ne smemo počivati, ampak moramo nadaljevati s terenskimi aktivnostmi ter v svoje vrste v prihodnjih letih privabiti čim več novih članov in somišljenikov.

Posted on

Delavci nismo smeti

Delavci nismo smeti

Komunalni delavci v Marjetici Koper so izborili zasluženo pošteno plačilo za opravljeno delo! Napoved stavke je vodstvo prisilila v iskanje rezerv v negospodarnem poslovanju podjetja. Sindikalno povezovanje in organiziranje se vnovič izkazuje kot edini način boja zoper izkoriščanje podplačanega dela!

Delavci koprskega komunalnega podjetja Marjetica so za 25. februar napovedali stavko. Od vodstva podjetja so zahtevali dvig osnovnih plač, sklenitev kolektivnega nezgodnega zavarovanja in plačilo nadomestila plače za čas stavke. Direktor Marjetice Alfred Draščič, ki ga je pred nekaj dnevi začasno zamenjal prvi nadzornik Davor Briševa, je prepričan, da bi dvig plač družbo pahnil v izgubo. A podrobnejši pregled odstavljenega direktorja postavlja na laž. Poslovodstvo lahko manjkajoča sredstva že od samega začetka brez večjih problemov najde v smotrnejši porabi obstoječih virov.

Podjetje Marjetica Koper ima pestro zgodovino sumljivega poslovanja. Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da vodstvo npr. sponzorstev in davčno nepriznanih stroškov ni posebej opredelilo tako, da bi jasno in pregledno razkrilo in utemeljilo načrtovano porabo sredstev. Rezultat? Revizorji navajajo, da so v dveh letih v Marjetici za davčno nepriznane stroške namenili kar 226.883 evrov. Mimogrede, s tem zneskom bi lahko podjetje v celoti pokrilo zahtevan dvig plač. V Marjetici so s tem denarjem raje kupili 38,6 ton sadja in 2075 kilogramov pršuta za piknike in pogostitve ter zaposlenim plačevali stroške reprezentance. Zanimivi so tudi drugi vidiki poslovanja. Marjetica Koper je v letih 2015 in 2016 z izvajanjem “nepridobitnih” javnih gospodarskih služb ustvarila dobiček, z izvajanjem tržnih dejavnosti pa izgubo.

V SZD Sila zato čestitamo Sindikatu Marjetica za uspešno izvedeno sindikalno organiziranje najbolj mizerno plačanih zaposlenih. Opomniti želimo, da sta kolektivno organiziranje in stavka najpomembnejši instrument delavskega boja. Uspešnost kolektivnega organiziranja Sindikata Marjetica bo pripomogla k nadaljnjemu sindikalnemu povezovanju nedvomno spodbudila tudi delavce v komunalnih in ostalih panogah. 

Posted on

Inšpektorji poostreno nad kršitve minimalne plače!

Inšpektorji poostreno nad kršitve minimalne plače!

Inšpektorat za delo začenja s preverjanjem pravilnosti izplačil nove, višje minimalne plače in pregonom delodajalcev, ki se zakonske povišice ne držijo.  

Inšpektorat za delo in ministrica Ksenija Klampfer sta napovedala poostren nadzor nad delodajalci, ki ne bodo ustrezno obračunavali pravkar povišane minimalne plače. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je namreč konec lanskega leta orkestrirala sistematičen udar na pravice najslabše plačanih delavcev. Pripravili so celo navodila, kako zaposlene kar najbolj izigrati z manipulacijo dodatkov k plači. Situacija je posebej zaskrbljujoča v panogah, kjer delavcev ne varuje kolektivna pogodba, oziroma v podjetjih brez aktivnega sindikalnega organiziranja. A pristojni so se naposled vendarle odzvali na sporne prakse kapitala. 

Inšpektorji za delo bodo pri poostrenem nadzoru še posebej pozorni na elemente minimalne plače oziroma na to, ali so dodatki dejansko izvzeti iz minimalne plače. Preverjali bodo tudi določbe, ki vplivajo na pravilnost določanja in izplačila minimalne plače. Preglede bodo opravili tako pri naključno izbranih večjih in manjših delodajalcih kot v okviru obravnave obstoječih prijav. Podlaga za usmerjanje nadzora naj bi bili tudi podatki finančne uprave o delodajalcih, ki niso izplačali regresa.

Delavci in delavke so žal mnogokrat stisnjeni v kot, zato pozdravljamo pritisk uradnih institucij na kapital. Nadzori so odrejeni ciljno, zato inšpektorjem pomaga vsak namig ali prijava nepravilnosti. Vse poskuse pritiskov in goljufanja delodajalcev, ki poskušajo zaposlene na minimalni plači opehariti za povišico, nam sporočite na info@szd-sila.org. Poskrbeli bomo, da bo sporočilo nemudoma doseglo Inšpektorat za delo.

Vendar se ne smemo slepiti. Mnogi delodajalci bodo nadzoru ušli. Bolj premeteni so svoje plačilne liste večinoma že prilagodili tako, da so zaposlenim znižali dodatke, a obenem sledili črki zakona, zato nadzor pri njih ne bo razkril nepravilnosti. Edini ukrep zoper pravne škrbine je sindikaliziran kolektiv, ki v praksi varuje pravico do poštenega plačila tudi tam, kjer je zakon ne.

Posted on

Delaj ali crkni!

Delaj ali crkni!

Nova zakonska ureditev trga dela paradoksalno poslabšuje položaj brezposelnih in odpira vrata za dodatne zlorabe najrevnejših upokojencev, ki morajo delati. 

Z novim letom v veljavo stopa dopolnjen Zakon o urejanju trga dela. Spremembe negativno posegajo v svobodo dela brezposelnih in upokojencev, ki ostajajo na trgu dela.

Začnimo s pozitivnimi spremembami. Nadomestilo za brezposelnost se ni dvignilo že od leta 2011 in v lanskem letu z 274 evri ni pokrilo ocenjenih osnovnih življenjskih stroškov. Po novem se končno dviguje. Novo nadomestilo bo brezposelnim prineslo približno 400 evrov mesečno, kar jim bo golo preživetje olajšalo, ne pa tudi zagotovilo. Znesek je namreč še vedno pod ravnjo življenjskih stroškov.

Delavci bodo istočasno dobili še neposredno zaušnico. Sprejeti zakon podaljšuje zavarovalno dobo za priznanje denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti, kar pomeni, da bodo ljudje morali delati dlje, preden bodo lahko prejeli nadomestilo za brezposelnost.

Zadnje “urejanje” trga dela negativnih sprememb ne prinaša zgolj delavcem, ampak tudi upokojencem, ki delajo v podobno fleksibilnem aranžmaju kot študenti. V obeh primerih zakonski predpis določa minimalno urno postavko, ki pa pogosto ni usklajena z minimalno plačo. Za študentsko delo je sicer z novim letom v veljavo stopila popravljena, višja minimalna urna postavka. A politika je ob tem dvigu pozabila na upokojence, zato tisti na minimalni urni postavki ostajajo med najslabše plačanimi delavci. Namesto z višjim plačilom so snovalci zakona problem mizernih zaslužkov “rešili” z dvigom števila dovoljenih ur dela. V ostrem nasprotju z upokojenci je položaj delodajalcev,  ki se po novem lahko veselijo otipljivo nižjih glob. Pod črto: upokojenci so ostali brez povišice, deležni pa bodo še slabših delovnih pogojev.

Dopolnjena zakonodaja prinaša minimalne izboljšave nadomestila za brezposelnost, a istočasno zaostruje pogoje za njegovo pridobitev. Bistveno slabši je tudi položaj upokojencev, ki morajo zaradi sramotno nizkih pokojnin delati za preživetje. Naveza države in kapitala delavcem torej ponovno onemogoča svobodno delo in pošteno plačilo ter ju nadomešča s prisilo golega preživetja. Glede na trende lahko pričakujemo, da se bo protidelavska prisila še stopnjevala – če je ne zaustavi močna sindikalna organizacija. 

Posted on

Ustavni sodniki začasno odpravili varovalke izkoriščanja delavcev!

Ustavni sodniki začasno odpravili varovalke izkoriščanja delavcev!

Ustavni sodniki so soglasno zamrznili samodejno izločitev kršilcev delavske zakonodaje iz sistema javnega naročanja. Odločitev omogoča nadaljevanje financiranja najhujših izkoriščevalskih praks z javnimi sredstvi.

Ustavno sodišče je konec lanskega leta sprejelo sklep o začasnem zadržanju dela Zakona o javnem naročanju. Odločitev je sicer začasna, a že sedaj kaže na sporni modus operandi “varuhov” ustavne ureditve, ki ogroža zakonski minimum poštenega plačila in pravične skupnosti.

Različna podjetja preko javnih naročil vsako leto dobijo več sto milijonov evrov sredstev, zato je država eden izmed največjih naročnikov storitev in dobrin v Sloveniji. Podjetja v določenih panogah, npr. v gradbeništvu, pogosto pomemben del svojih poslovnih dohodkov črpajo prav iz javnih naročil. Odgovornost države, da jih izpelje čim bolj korektno, je zato velika. A politični veljaki pogosto izberejo zgolj najcenejšo ponudbo ali posel podelijo sumljivim podjetjem, zato so razpisi postali sinonim za “nepredvidene” podražitve in različne kršitve delavskih pravic.

Država ni običajen odjemalec storitev na trgu, ampak dirigent razvoja: z nakupi storitev in dobrin odloča, kakšna podjetja se bodo v Sloveniji razvijala. Zakon o javnem naročanju zato predvideva določene omejitve pri izbiri izvajalcev. Med drugimi avtomatično izloča podjetja, ki so v obdobju treh letih pred prijavo na razpis kršilo delovnopravno zakonodajo. To pravilo je marsikateremu kapitalistu prekrižalo načrte, zlasti v panogah, ki slovijo po sistematičnih izigravanjih delavcev. V eni izmed najbolj rizičnih deluje tudi Komunalno podjetje Ljubljana, ki je vložilo zahtevo za ustavno presojo omenjene varovalke. Ustavno sodišče je podjetju ugodilo in izdalo sklep za zadržanje določila do dokončne presoje. Sodniki so namreč odločili, da bi dosledno avtomatično izločanje kršilcev delavskih pravic iz sistema javnih naročil podjetnim goljufom naredila hudo poslovno škodo. 

Ustavno sodišče ocenjuje, da so škodljive posledice, ki bi nastale v primeru izvrševanja morebiti protiustavnih izpodbijanih odločb na način, kot se glasijo, hujše od posledic, ki bi nastale z začasnim zadržanjem izvrševanja izpodbijanih odločb. – Sklep Ustavnega sodišča

Ustavni sodniki so sicer sprejeli nekakšen kompromis: zakonsko določilo, ki preprečuje izbor kršilcev delavskih pravic sicer še velja, a ni več podvrženo avtomatizmu. Delodajalci, ki kršijo delavske pravice, ne bodo izločeni, če uspejo dokazati zadostno “zanesljivost”, čeprav bodo obstajali razlogi za njihovo izključitev. Ustavni sodniki gredo tako neposredno na roko spornim delodajalcem in – v imenu ohranitve najbolj brutalnih tržnih pogojev – dajejo zaušnico vsem delavcem. Njihova odločitev odpravlja še tiste minimalne varovalke za zagotavljanje svobodne izbire dela in poštenega plačila, ki jih je država sploh pripravljena izvajati.