Elementor #2

Kaj lahko pričakujemo od prvega večjega nadzora delodajalcev po uvedbi višje minimalne plače?

Nova zakonodaja o trgu dela pod krinko izboljševanja položaja brezposelnih ukinja ali zmanjšuje številne delavske pravice.

Za ustavne sodnike je varovanje statusa quo goljufivih kapitalistov pomembnejše od ohranitve delavskih standardov.

Inšpektorat za delo je zaveznik sindikalizma, delavstva, poštenega plačila in pravične skupnosti. Okrepimo ga!

Tako v podjetjih kot v parlamentu: obranimo dvig minimalne plače pred izigravanjem kapitala!

Konec stavke čikaških učiteljev odmeva predvsem zaradi množične solidarnosti na delovnih mestih in v lokalni skupnosti, ki je stavko vzela za svojo in jo pripeljala do uspešnega zaključka.

Ker menedžment Pošte vztraja, da je dvig plač običajnih zaposlenih “nerealen”, smo pripravili nekaj številk, ki jih postavljajo na laž.

Pošta Slovenije želi še naprej izigravati večino svojih zaposlenih in njihovih sindikalnih predstavnikov. Istočasno podjetje beleži rekordne dobičke in izdatke za svoje vodilne.

Študentje, ki delajo so delavci in zaslužijo pošteno plačilo. Zaenkrat so deležni le stiskaške povišice. Razmislek o njihovem položaju pa mora postati širši: boriti se moramo za izboljšanje bivanjskih in materialnih pogojev študentov!

Kakšne so po novem obveznosti delodajalca za pravično plačilo opravljenega dela? Zakaj je pomembno, da delavci s pomočjo sindikalnega boja izborijo kolektivno pogodbo?

Socialni dialog v okviru Ekonomsko socialnega sveta predstavlja nevarno grožnjo za prihodnost delavskega boja in sindikalnega organiziranja.

Zakonske spremembe izboljšujejo pogoje dela mnogih kalifornijskih delavcev, a organiziran sindikalni boj proti kapitalskim interesom, ki stojijo za prekarizacijo, se v resnici šele začenja.

Podjetje Arriva nadaljuje s kavbojskim izigravanjem delavcev in sindikatov, medtem ko državne institucije zgolj nemo opazujejo dogajanje. Močna delavska združenja ponujajo edino možnost za boljše delovne pogoje.

Delavci in delavke ne prispevajo zgolj svojega dela, ampak v okviru bojev za (so)upravljanje sami kujejo načrte za pravičen razvoj svojih podjetij in skupnosti, ki jim ga špekulativni kapital odreka.

Sindikalno gibanje lahko h pravični skupnosti prispeva tudi tako, da s kolektivnim pritiskom vsakomur omogoči ustrezen javni prevoz.

Študentsko delo je pogosto zlorabljeno. Dobra tretjina vseh študentov in dijakov delo opravlja za polni delovni čas, vendar jim v zameno za to ne pripadajo nobene delavske pravice.

Sodišče Evropske unije (EU) je pred dobrim mesecem dni odločilo, da morajo vse države članice Evropske unije zagotoviti zakonsko podlagi za merjenje delovnega časa.

V SZD Sila pozdravljamo nedavno odločitev državnega sveta, da ne podpre predloga spremembe zakona o minimalni plači, s katero so predstavniki delodajalcev želeli ohraniti dodatek na delovno dobo kot sestavni del minimalne plače

Regres je pravica vsakega redno zaposlenega delavca!

Naloga delavskih sindikatov ni organizacija piknikov in sindikalnega dialoga, ampak brezpogojna zaščita skupnosti in dela pred hlastanjem kapitala. Naj bo prvi maj praznik zato, ker se je mezdno delo zaustavilo – in ne obratno!

Občina Trbovlje bi poklicne gasilce prezaposlila na društvo in zdesetkala redno dežurstvo v imenu varčevanja. Občane pozivamo, da se aktivno postavijo za pravično skupnost.

Stavka v farmacevtski verigi Chemist Warehouse je delavcem prinesla dvig plač, redne zaposlitve in ukrepe proti spolnemu nasilju.

Alžirija je na pragu revolucije. Množični protesti so prerasli v klice po svobodnem združevanju dela v sindikate, po socialnih pravicah in dejanski demokraciji.

Ne le plače in delavske pravice, na udaru kapitala je tudi samo delavsko organiziranje.

Pozdravljamo pobudo za zmanjševanje zunanjega izvajanja dela – oziroma »outsorcinga«.

previous arrow
next arrow
previous arrownext arrow
Slider

PET ZAHTEV

Delavski razredi ustvarjamo vse bogastvo. S plačo se nam ga vrne zgolj del, preostanek pa si v obliki dobička prisvojijo lastniki. Njihov dobiček je tako v resnici naše neplačano delo, s katerim samovoljno razpolagajo.

Pošteno plačilo

Z boljšimi delovnimi pogoji, s krajšim delovnim časom in višjimi plačami si vzemimo delež bogastva, ki smo ga ustvarili sami in nam zato pripada!

Pravična skupnost

Obdavčitev kapitala naj ustvarjeno bogastvo preliva v naše skupnosti: v ceste, šole, bolnišnice, pokojnine, socialno pomoč za dela nezmožne in nadomestila za brezposelnost za dela oropane!

Delavsko (so)upravljanje

Ker zaposleni v podjetjih in javnih ustanovah skupaj ustvarjamo, tudi kolektivno upravljajmo!

Koordinirano gospodarstvo

Namesto za dobiček posameznikov ustvarjajmo za potrebe vseh in delo skupaj usmerjajmo demokratično, koordinirano ter v sozvočju z okoljem!

Svobodno delo

S polno zaposlenostjo omogočimo sleherniku delo po njegovih zmožnostih in potrebah ter varno zaposlitev za pošteno plačilo!

KDO SMO DELAVSKI RAZREDI

Zaposlenim v zasebnem sektorju kapital pije kri neposredno, zaposlene v javnem sektorju pa oblega prek politike. V obeh primerih smo najkrajšo potegnili prekarci, mali podjetniki in obrtniki pa smo zaradi pritiska trga prisiljeni, da ožemamo kar sami sebe. Brezposelni smo sirote kapitalizma, revni in upokojenci pa njegovi pankrti. S pravno različnimi režimi izkoriščanja nas ideologija obrača enega proti drugemu, za slabe razmere pa krivi državo, korupcijo in davke.

Združuje nas usoda, ki nam jo je namenil kapitalizem, usoda najemodajalcev svoje delovne zmožnosti v zameno za nepravično plačilo. Usoda, da nas sistem izkorišča in nato izpljune.

Te usode ne bomo sprejeli! Združeni smo SILA! Zbrani v sindikat se izkoriščanju menedžerjev, trga in režimskih politikov postavljamo po robu ter se z ramo ob rami borimo za lepše skupno življenje.

RAZREDNI BOJ

Delavski razredi smo si svojo moč vselej gradili z ulico: v protestih, stavkah, uporih in revolucijah. A v zadnjih desetletjih je sindikalno gibanje na to tradicijo pozabilo. Na podjetniški ravni so sindikati pogosto pasivni, sindikalisti prodani, člani sindikatov pa ustrahovani. Sindikati so odtujeni od skupnosti in panožno razdrobljeni. Izgubljajo mobilizacijsko moč. V socialnem dialogu dosledno pešajo, medtem pa se na delovnem mestu množijo prekarnost, mobing in nezakonito izkoriščanje.

V Sindikatu združenega dela SILA združujemo moči preko meja panog. V skupnost aktivno posegamo in z njo gradimo zavezništvo. Delujemo po načelu razredne solidarnosti: vsi za enega, eden za vse! Namesto socialnega dialoga je naše orodje razredni boj.