Poročilo o sistematičnih kršitvah delavskih pravic
Uspešen sindikalni boj je tesno povezan s poznavanjem najpogostejših izkoriščevalskih praks in razlogov za njihov obstoj, zato smo analizirali najnovejše poročilo Inšpektorata za delo.
Inšpektorat Republike Slovenije za delo vsako leto pripravi poročilo o svojem delovanju. Dokument za preteklo leto obsega 128 strani ter podrobno analizira trende in anomalije na trgu dela. Poročilo prikazuje črno sliko sistematičnih kršitev delavskih pravic, a istočasno ponuja nastavke za prednostne sindikalne usmeritve.
Poglejmo nekaj številk. Inšpektorat je leta 2018 prejel 6.384 prijav in opravil 12.928 inšpekcijskih pregledov. Na podlagi pregledov so ugotovili več kot 24.000 različnih kršitev. Čeprav trendi kažejo upad zaznanih kršitev, gre za dvorezen meč. Inšpektorat namreč sporna podjetja izbira po internih pravilih. Kot v poročilu ugotavljajo inšpektorji, številni kršitelji po ugotovitvi nepravilnosti preprosto odprejo novo podjetje, kjer nadaljujejo s svojimi ustaljenimi praksami. Povedano drugače, upad trendov lahko kaže tudi na uspešno prilagoditev poslovnih goljufov na inšpekcijske nadzore.
Problem je tudi upadajoče število nadzorov. IRSD je že več let kronično kadrovsko podhranjena institucija. Navkljub večkratnim visokoletečim obljubam politike o krepitvi delovne inšpekcije je delovnih inšpektorjev še vedno bistveno premalo. Leta 2018 je bilo v Sloveniji registriranih 215.354 poslovnih subjektov in 81 dejavnih inšpektorjev. V letu 2018 je bilo pregledanih vsega 6 odstotkov delujočih podjetij. Za nameček inšpektorji opažajo tudi, da so nekatera podjetja ustanovljena fiktivno, na zalogo, da lahko v primeru ugotovljenih nepravilnosti podjetni goljuf svojo dejavnost preprosto prenese z enega podjetja na drugega in tako nemoteno nadaljuje s poslovanjem.
Za ponazoritev: da bi v letu 2018 lahko ustrezno pokrili vsa delujoča podjetja, bi moral vsak inšpektor dnevno pregledati 11 podjetij in vsakemu nameniti manj kot 38 minut.
V prihodnosti si morda lahko obetamo rahlo izboljšanje stanja, saj sprejeti kadrovski načrt državne uprave za leto 2019 predvideva zaposlitev dodatnih 33 inšpektorjev za delo. A nove zaposlitve v prihodnjem letu verjetno še ne bodo prinesle vidnejših rezultatov. Inšpektorat namreč v poglavju “Kadrovska problematika” opozarja, da so postopki za zaposlovanje in usposabljanje novih sodelavcev precej dolgotrajni.
Nadzora v takšnih pogojih preprosto ni mogoče izvajati, zato številna podjetja za svoj poslovni model izberejo kršenje delavskih pravic in standardov. Inšpektorat v svojem poročilu izpostavlja tudi bizarnejše primere kršitev. Nekateri delodajalci denimo zdravju nevarne snovi in kemikalije hranijo kar v slabo označenih navadnih plastenkah, spet drugi delavce brez slabe vesti pošiljajo v nezavarovane izkope, ki se lahko vsak hip vdrejo in zakopljejo živega človeka.
Poročilo Inšpektorata žal zgolj bežno omeni t. i. sodobne oblike dela, ki bi jih bilo zaradi njihove nestanovitnosti sicer primerneje poimenovati prekarne oblike dela. Zaenkrat kršitve na tem področju “rešujejo” z nenapovedanimi pregledi podjetij in inšpekcijskimi nadzori prijavljenih kršiteljev. Inšpektorat sicer v poročilu zelo na hitro ošvrkne potencialno rešitev: elektronsko evidenco delovnega časa po vzoru davčnih blagajn. Podrobnosti še niso jasne, a že sedaj je očitno, da bo šlo za večletni ali celo desetletni projekt. Država namreč mnogo manj zahtevne evidence študentskega dela država uvaja že štiri leta.
Podatki iz letnega poročila Inšpektorata kažejo obsežnost nepravilnosti na trgu dela. Inšpektorji delajo v slabih pogojih, ki so v preveliki meri odvisni od dobre volje veljakov v Vladi in Državnem zboru. Situacija se ne bo izboljšala, če se za politične prioritete v prid brezpogojnemu zagotavljanju poštenega plačila in pravične skupnost ne bo začelo zavzemati sindikalno organiziranje. Nenazadnje so tudi napovedane kadrovske okrepitve inšpektorata neposredna posledica štiri leta trajajoče vztrajnosti delavskih zaveznikov v parlamentu in izven njega.