Vse slabši obeti za delavke in delavce
Čas po sprostitvi ukrepov zoper koronavirus ne obeta nič dobrega. Številni delavci bodo izgubili službe, preostali pa bodo ob novi armadi brezposelnih soočeni z vse hujšimi pritiski kapitalistov.
Posledice spopada s koronavirusom že pretresajo slovensko gospodarstvo in odkrivajo zaskrbljujoče obete za prihodnost vseh delavcev. Iz Zavoda za zaposlovanje sporočajo, da so marca po večletnih ugodnih trendih zaposlovanja zabeležiti nagel zasuk v hitro rast brezposelnosti. V nasprotju z nekaterimi v SZD SILA ne pristajamo na zniževanje delavskih pravic in pozivamo k organiziranemu odporu tako med epidemijo kot po njej. Delavski razred si zasluži več!
Med brezposelnimi pričakovano prednjačijo prejemniki odpovedi iz poslovnih razlogov. V prvem tromesečju se je tako na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 24.308 brezposelnih oseb, kar je dobrih 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Upočasnilo se je tudi zaposlovanje, saj se je zmanjšalo število prostih delovnih mest. Realnejša slika bo sicer znana v začetku maja, ko bodo objavljene aprilske statistike.
Epidemija razkriva temeljna protislovja kapitalističnega sistema. Kapitalistični način produkcije ni namenjen zadovoljevanju družbenih potreb, ampak ustvarjanju profita, zato v zasebnem sektorju že prihaja do napovedi preventivnih zapiranj proizvodnje in odpuščanja. Vzdrževanje rezervne armade delovne sile je sestavni del kapitalizma: brezposelnost pritiska na plačilo in pogoje dela tistih, ki delo še imajo, zbija standard delavske blaginje in dviguje dobičke. Saj veste, “če ne boš delal več, je pred vrati dovolj drugih”. Čeravno je tovrsten pritisk zoper organizirane delavce in pošteno plačano delo prej stalnica kot novost, pa mu epidemija ponuja priročen izgovor.
Ključni vzvod pritiska na delavce bodo v prihodnjih mesecih tako postali tisoči brezposelnih. Vlada ta pritisk namerno še krepi. Že ob nastopu funkcije je napovedala reze v socialne transferje, ki so pomembna varovalka pošteno plačanih delovnih mest, saj ljudem s kritjem osnovnih življenjskih potreb omogočajo svobodnejšo izbiro dela. Za nameček se v času koronavirusa pojavljajo celo uradni pozivi, da najslabše plačana dela pričnejo opravljati kar prostovoljci. Zaprtje mej je namreč onemogočilo izkoriščanje poceni delovne sile iz drugih držav.
V prihajajočih mesecih bo sindikalno organiziranje postavljeno pred velik izziv. Številna odpuščanja bodo privedla do več tisoč obupanih brezposelnih, ki so že sedaj na robu preživetja. Ti bodo pripravljeni opravljati kakršnokoli delo, ne glede na še bolj zaostrene izkoriščevalske pogoje. Naloga sindikatov je, da ta črni scenarij preprečimo ter se z mobilizacijo, solidarnostjo in organiziranim odporom takšnim nakanam zoperstavimo. In zahtevamo več! Navsezadnje: kdo vzdržuje družbo celo sredi epidemije? Nepogrešljivi niso menedžerji in lastniki, tako opevani “neugnani podjetniki” z ”nosovi za posle”. V resnici družbo živimo običajni delavci: za trakom ali v pisarni, s stetoskopom ali na blagajni.
