Posted on

Vse slabši obeti za delavke in delavce

Vse slabši obeti za delavke in delavce

Čas po sprostitvi ukrepov zoper koronavirus ne obeta nič dobrega. Številni delavci bodo izgubili službe, preostali pa bodo ob novi armadi brezposelnih soočeni z vse hujšimi pritiski kapitalistov.

Posledice spopada s koronavirusom že pretresajo slovensko gospodarstvo in odkrivajo zaskrbljujoče obete za prihodnost vseh delavcev. Iz Zavoda za zaposlovanje sporočajo, da so marca po večletnih ugodnih trendih zaposlovanja zabeležiti nagel zasuk v hitro rast brezposelnosti. V nasprotju z nekaterimi v SZD SILA ne pristajamo na zniževanje delavskih pravic in pozivamo k organiziranemu odporu tako med epidemijo kot po njej. Delavski razred si zasluži več!

Med brezposelnimi pričakovano prednjačijo prejemniki odpovedi iz poslovnih razlogov. V prvem tromesečju se je tako na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 24.308 brezposelnih oseb, kar je dobrih 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Upočasnilo se je tudi zaposlovanje, saj se je zmanjšalo število prostih delovnih mest. Realnejša slika bo sicer znana v začetku maja, ko bodo objavljene aprilske statistike. 

 

Epidemija razkriva temeljna protislovja kapitalističnega sistema. Kapitalistični način produkcije ni namenjen zadovoljevanju družbenih potreb, ampak ustvarjanju profita, zato v zasebnem sektorju že prihaja do napovedi preventivnih zapiranj proizvodnje in odpuščanja. Vzdrževanje rezervne armade delovne sile je sestavni del kapitalizma: brezposelnost pritiska na plačilo in pogoje dela tistih, ki delo še imajo, zbija standard delavske blaginje in dviguje dobičke. Saj veste, “če ne boš delal več, je pred vrati dovolj drugih”. Čeravno je tovrsten pritisk zoper organizirane delavce in pošteno plačano delo prej stalnica kot novost, pa mu epidemija ponuja priročen izgovor.

Ključni vzvod pritiska na delavce bodo v prihodnjih mesecih tako postali tisoči brezposelnih. Vlada ta pritisk namerno še krepi. Že ob nastopu funkcije je napovedala reze v socialne transferje, ki so pomembna varovalka pošteno plačanih delovnih mest, saj ljudem s kritjem osnovnih življenjskih potreb omogočajo svobodnejšo izbiro dela. Za nameček se v času koronavirusa pojavljajo celo uradni pozivi, da najslabše plačana dela pričnejo opravljati kar prostovoljci. Zaprtje mej je namreč onemogočilo izkoriščanje poceni delovne sile iz drugih držav.

V prihajajočih mesecih bo sindikalno organiziranje postavljeno pred velik izziv. Številna odpuščanja bodo privedla do več tisoč obupanih brezposelnih, ki so že sedaj na robu preživetja. Ti bodo pripravljeni opravljati kakršnokoli delo, ne glede na še bolj zaostrene izkoriščevalske pogoje. Naloga sindikatov je, da ta črni scenarij preprečimo ter se z mobilizacijo, solidarnostjo in organiziranim odporom takšnim nakanam zoperstavimo. In zahtevamo več! Navsezadnje: kdo vzdržuje družbo celo sredi epidemije? Nepogrešljivi niso menedžerji in lastniki, tako opevani “neugnani podjetniki” z ”nosovi za posle”. V resnici družbo živimo običajni delavci: za trakom ali v pisarni, s stetoskopom ali na blagajni.

Posted on

Delavci izpostavljeni epidemiji zaradi vojnega dobičkarstva oblasti

Delavci izpostavljeni epidemiji zaradi vojnega dobičkarstva oblasti

Po treh tednih epidemije je jasno, zakaj so zaposleni v zdravstvu, skrbstvu in drugih dejavnostih še kar brez zaščite: ker opremo lahko uvažajo samo prijatelji vlade za dvojno ceno. Zaščitno opremo za vse delavce – takoj!

Od afere Toninova mama do Ministrstva za gospodarstvo in 150 neodgovorjenih ponudb za dobavo zaščitne opreme: delavci ostajajo brez zaščite samo zato, ker je na dobavi dovoljeno zaslužiti le prijateljem oblasti. Oškodovanje javnih financ za nakupe po dvojni ceni pa je celo manjši problem v primerjavi z namernim izpostavljanjem zaposlenih okužbi.

Začelo se je z naročili, ki jih sploh ni bilo, nadaljevalo pa v odkriti kriminal oblasti. Ta epidemijo razume izključno kot priložnost za zaslužek “svojih” lastnikov podjetij. Za to je brez nadaljnjega pripravljeno žrtvovati oskrbovance v domovih starejših, zaposlene v skrbstvu in delavce v zdravstvu. Brez primernih zaščitnih sredstev so tako na nekaterih oddelkih UKC Ljubljana – kaj šele vsi ostali zaposleni, ki odhajajo v službo celo v primerih potrjenih okužb in so zaradi pritiska preživetja za lastnike prisiljeni vzdrževati tudi nenujne panoge.

Namesto da bi vlada nujno potrebna zaščitna sredstva kupila neposredno pri proizvajalcih ali se odzvala na katero od več kot sto ponudb, ki jih je prejela, se je zatekla v sklicevanje na zakonodajo, češ da tega ne more storiti. Po navedbah Računskega sodišča ta zakonodaja ne obstaja, vlada pa laže. Celo v hudi zdravstveni krizi morajo očitno zaslužiti pravi – mastno in za vsako ceno. Pa čeprav gre denimo za podjetje s 90.000 EUR prihodkov v celem letu 2018, ki se ukvarja s prodajo sokov, a po novem dobavlja za 10 milijonov zdravstvene opreme. Primerov je nešteto, delavci pa izpostavljeni in brez poštenega plačila tudi v primerih, kjer ga določa kolektivna pogodba.

Zahtevamo zaščitno opremo za vse delavce takoj!

Po naših informacijah je direktor zavoda {za blagovne rezerve} Anton Zakrajšek, sicer član SDS, prejšnji petek podpisal 12,3 milijona evrov vredno pogodbo s podjetjem Hmezad TMT. To je v lasti vplivnega ljubljanskega poslovneža Miloša Prešerna in njegovega sina Domna Prešerna. Kaj bosta dobavila državi, do kdaj in po kakšnih cenah, ni znano. Hmezad TMT se ne ukvarja z uvozom zdravstvene in medicinske opreme, ampak s prevozi in nizkimi gradbenimi deli. Necenzurirarno.si

Posted on

Kaj delavcem in delavkam prinaša nova vlada?

Kaj delavcem in delavkam prinaša nova vlada?

Portal Planet SIOL je objavil novo koalicijsko pogodbo. Stranke SDS, SMC, DeSUS in NSi so dorekle programske prioritete za naslednji dve leti. Kaj nova skrajno desna koalicija pomeni za delavce in delavke?

V javnost je prejšnji teden pricurljal osnutek nove koalicijske pogodbe. Pregledali smo, kaj nova politična oblast pomeni za delavsko organiziranje in sindikalni boj.

Nova vlada bo zagotovo varčevala pri socialnih transferjih. Ministrstvo za delo prevzema Nova Slovenija, ki je že večkrat agresivno napadala dosežke socialne države in že napoveduje strožje pogoje za pridobitev socialne pomoči. Nova vlada želi predvsem zaostriti pogoje za dodelitev socialne pomoči. Njeni prejemniki bodo najverjetneje morali obvezno opravljati javna dela. Človek, ki ne bo zmožen za delo, bo tako avtomatično izločen iz osnovnega sistema socialne varnosti. Z drugimi besedami: prepuščen bo samemu sebi. Pozabljamo, da socialno pomoč prejemajo tudi nekateri zaposleni. Zakaj so njihove plače prenizke za preživetje, je vsekakor pomembno vprašanje. Vsekakor pa ljudi, ki že opravljajo službo, država ne sme siliti v opravljanje dodatnega prisilnega dela. Prisilno delo v zameno za socialno pomoč je izredno nepravičen in antisocialen ukrep, ki onemogoča svobodno izbiro dela. Sindikati mu moramo odločno nasprotovati!

Prazne obljube

Vlada obljublja širitev nekaterih pravic delavcev. Vsak zaposleni naj bi bil po novem upravičen do devetih dni bolniške odsotnosti brez obiska zdravnika. Ukrep bi razbremenil zdravnike in zmanjšal birokratske postopke. Izkušnje iz tujine tudi kažejo, da se število bolniških odsotnosti ni povečalo.  A glede na odločno nasprotovanje interesnih organizacij kapitala ukrepanja v tej smeri najverjetneje ne gre pričakovati.

sejavlade-nt2__FitWzk4MCw5ODAsIjJlZjcyM2FlZDQiXQ
FOTO: GOV.si

Novi oblastniki napovedujejo davčno razbremenitev nagrad, ki jih prejemajo “bolj uspešni” delavci. Ukrep kapitaliste spodbuja k izplačevanju (pre)nizkih plač, ki jih nato kompenzirajo z “nagradami”. Ker se nagrade ne štejejo v plačno osnovo, delavce z nizko osnovno plačo in visokimi nagradami za delovno uspešnost čakajo relativno nizke pokojnine … Prelivanje plač v nagrade na dolgi rok predstavlja veliko socialno grožnjo, kratkoročno pa delavce ščuva drugega proti drugemu v pehanju za doseganjem vedno višjih normativov. Sindikati bi morali zato nasprotovati takšnim davčnim razbremenitvam.

Med zanimivejšimi ukrepi v koalicijskem sporazumu je “spodbujanje nagrajevanja zaposlenih z delniškimi opcijami s pravico do kasnejšega odkupa po vnaprej določeni ceni”. Gre za nekakšen model delavskega delničarstva, a žal skopi zapis ne razkriva pomembnih podrobnosti predloga. Vse kaže, da namesto na uvajanje naprednih zadružnih modelov, delavskega (so)upravljanja ali drugih oblik demokracije na delovnem mestu nova koalicija cilja na kapitalistične modele lastniške soudeležbe v podjetijih. Ti dela ne osvobajajo, ampak ga še bolj podrejajo trgu, hkrati pa zaposlene izpostavljajo dodatnim tveganjem v primeru propada podjetja. Predlagani ukrep torej ne vodi v nadzor delavcev in delavk nad deloviščem, ampak pomeni še dodatno podreditev kapitalu.

Nova vlada obljublja tudi “poenostavitev birokratskih postopkov za zaposlovanje iz tujine”. Kako bi v praksi delovala nadaljnja deregulacija na tem področju, opozarja Delavska svetovalnica, ki govori o razmahu t.i. piramidnih poslovnih sistemov in brutalnega izžemanja delavcev migrantov. Podjetniki z veriženjem podjetij zelo enostavno izigrajo državne inšpekcije in svoje zaposlene. Poslovni goljufi si lahko obetajo boljše čase tudi na podlagi “racionalizacije poročanja gospodarskih subjektov”, kar pravzaprav pomeni lažje prikrivanje sumljivih poslov, neplačanih prispevkov in drugih strategij izigravanja poštenega plačila in pravične družbe. Ob vsem navedenem ne smemo pozabiti, da koalicijo trenutno vodi stranka, ki je znana po spornih varčevalnih ukrepih in podlem izigravanju sindikalnega organiziranja. Sindikati zato ne smemo počivati, ampak moramo nadaljevati s terenskimi aktivnostmi ter v svoje vrste v prihodnjih letih privabiti čim več novih članov in somišljenikov.

Posted on

Inšpektorji poostreno nad kršitve minimalne plače!

Inšpektorji poostreno nad kršitve minimalne plače!

Inšpektorat za delo začenja s preverjanjem pravilnosti izplačil nove, višje minimalne plače in pregonom delodajalcev, ki se zakonske povišice ne držijo.  

Inšpektorat za delo in ministrica Ksenija Klampfer sta napovedala poostren nadzor nad delodajalci, ki ne bodo ustrezno obračunavali pravkar povišane minimalne plače. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je namreč konec lanskega leta orkestrirala sistematičen udar na pravice najslabše plačanih delavcev. Pripravili so celo navodila, kako zaposlene kar najbolj izigrati z manipulacijo dodatkov k plači. Situacija je posebej zaskrbljujoča v panogah, kjer delavcev ne varuje kolektivna pogodba, oziroma v podjetjih brez aktivnega sindikalnega organiziranja. A pristojni so se naposled vendarle odzvali na sporne prakse kapitala. 

Inšpektorji za delo bodo pri poostrenem nadzoru še posebej pozorni na elemente minimalne plače oziroma na to, ali so dodatki dejansko izvzeti iz minimalne plače. Preverjali bodo tudi določbe, ki vplivajo na pravilnost določanja in izplačila minimalne plače. Preglede bodo opravili tako pri naključno izbranih večjih in manjših delodajalcih kot v okviru obravnave obstoječih prijav. Podlaga za usmerjanje nadzora naj bi bili tudi podatki finančne uprave o delodajalcih, ki niso izplačali regresa.

Delavci in delavke so žal mnogokrat stisnjeni v kot, zato pozdravljamo pritisk uradnih institucij na kapital. Nadzori so odrejeni ciljno, zato inšpektorjem pomaga vsak namig ali prijava nepravilnosti. Vse poskuse pritiskov in goljufanja delodajalcev, ki poskušajo zaposlene na minimalni plači opehariti za povišico, nam sporočite na info@szd-sila.org. Poskrbeli bomo, da bo sporočilo nemudoma doseglo Inšpektorat za delo.

Vendar se ne smemo slepiti. Mnogi delodajalci bodo nadzoru ušli. Bolj premeteni so svoje plačilne liste večinoma že prilagodili tako, da so zaposlenim znižali dodatke, a obenem sledili črki zakona, zato nadzor pri njih ne bo razkril nepravilnosti. Edini ukrep zoper pravne škrbine je sindikaliziran kolektiv, ki v praksi varuje pravico do poštenega plačila tudi tam, kjer je zakon ne.

Posted on

Delaj ali crkni!

Delaj ali crkni!

Nova zakonska ureditev trga dela paradoksalno poslabšuje položaj brezposelnih in odpira vrata za dodatne zlorabe najrevnejših upokojencev, ki morajo delati. 

Z novim letom v veljavo stopa dopolnjen Zakon o urejanju trga dela. Spremembe negativno posegajo v svobodo dela brezposelnih in upokojencev, ki ostajajo na trgu dela.

Začnimo s pozitivnimi spremembami. Nadomestilo za brezposelnost se ni dvignilo že od leta 2011 in v lanskem letu z 274 evri ni pokrilo ocenjenih osnovnih življenjskih stroškov. Po novem se končno dviguje. Novo nadomestilo bo brezposelnim prineslo približno 400 evrov mesečno, kar jim bo golo preživetje olajšalo, ne pa tudi zagotovilo. Znesek je namreč še vedno pod ravnjo življenjskih stroškov.

Delavci bodo istočasno dobili še neposredno zaušnico. Sprejeti zakon podaljšuje zavarovalno dobo za priznanje denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti, kar pomeni, da bodo ljudje morali delati dlje, preden bodo lahko prejeli nadomestilo za brezposelnost.

Zadnje “urejanje” trga dela negativnih sprememb ne prinaša zgolj delavcem, ampak tudi upokojencem, ki delajo v podobno fleksibilnem aranžmaju kot študenti. V obeh primerih zakonski predpis določa minimalno urno postavko, ki pa pogosto ni usklajena z minimalno plačo. Za študentsko delo je sicer z novim letom v veljavo stopila popravljena, višja minimalna urna postavka. A politika je ob tem dvigu pozabila na upokojence, zato tisti na minimalni urni postavki ostajajo med najslabše plačanimi delavci. Namesto z višjim plačilom so snovalci zakona problem mizernih zaslužkov “rešili” z dvigom števila dovoljenih ur dela. V ostrem nasprotju z upokojenci je položaj delodajalcev,  ki se po novem lahko veselijo otipljivo nižjih glob. Pod črto: upokojenci so ostali brez povišice, deležni pa bodo še slabših delovnih pogojev.

Dopolnjena zakonodaja prinaša minimalne izboljšave nadomestila za brezposelnost, a istočasno zaostruje pogoje za njegovo pridobitev. Bistveno slabši je tudi položaj upokojencev, ki morajo zaradi sramotno nizkih pokojnin delati za preživetje. Naveza države in kapitala delavcem torej ponovno onemogoča svobodno delo in pošteno plačilo ter ju nadomešča s prisilo golega preživetja. Glede na trende lahko pričakujemo, da se bo protidelavska prisila še stopnjevala – če je ne zaustavi močna sindikalna organizacija. 

Posted on

Ustavni sodniki začasno odpravili varovalke izkoriščanja delavcev!

Ustavni sodniki začasno odpravili varovalke izkoriščanja delavcev!

Ustavni sodniki so soglasno zamrznili samodejno izločitev kršilcev delavske zakonodaje iz sistema javnega naročanja. Odločitev omogoča nadaljevanje financiranja najhujših izkoriščevalskih praks z javnimi sredstvi.

Ustavno sodišče je konec lanskega leta sprejelo sklep o začasnem zadržanju dela Zakona o javnem naročanju. Odločitev je sicer začasna, a že sedaj kaže na sporni modus operandi “varuhov” ustavne ureditve, ki ogroža zakonski minimum poštenega plačila in pravične skupnosti.

Različna podjetja preko javnih naročil vsako leto dobijo več sto milijonov evrov sredstev, zato je država eden izmed največjih naročnikov storitev in dobrin v Sloveniji. Podjetja v določenih panogah, npr. v gradbeništvu, pogosto pomemben del svojih poslovnih dohodkov črpajo prav iz javnih naročil. Odgovornost države, da jih izpelje čim bolj korektno, je zato velika. A politični veljaki pogosto izberejo zgolj najcenejšo ponudbo ali posel podelijo sumljivim podjetjem, zato so razpisi postali sinonim za “nepredvidene” podražitve in različne kršitve delavskih pravic.

Država ni običajen odjemalec storitev na trgu, ampak dirigent razvoja: z nakupi storitev in dobrin odloča, kakšna podjetja se bodo v Sloveniji razvijala. Zakon o javnem naročanju zato predvideva določene omejitve pri izbiri izvajalcev. Med drugimi avtomatično izloča podjetja, ki so v obdobju treh letih pred prijavo na razpis kršilo delovnopravno zakonodajo. To pravilo je marsikateremu kapitalistu prekrižalo načrte, zlasti v panogah, ki slovijo po sistematičnih izigravanjih delavcev. V eni izmed najbolj rizičnih deluje tudi Komunalno podjetje Ljubljana, ki je vložilo zahtevo za ustavno presojo omenjene varovalke. Ustavno sodišče je podjetju ugodilo in izdalo sklep za zadržanje določila do dokončne presoje. Sodniki so namreč odločili, da bi dosledno avtomatično izločanje kršilcev delavskih pravic iz sistema javnih naročil podjetnim goljufom naredila hudo poslovno škodo. 

Ustavno sodišče ocenjuje, da so škodljive posledice, ki bi nastale v primeru izvrševanja morebiti protiustavnih izpodbijanih odločb na način, kot se glasijo, hujše od posledic, ki bi nastale z začasnim zadržanjem izvrševanja izpodbijanih odločb. – Sklep Ustavnega sodišča

Ustavni sodniki so sicer sprejeli nekakšen kompromis: zakonsko določilo, ki preprečuje izbor kršilcev delavskih pravic sicer še velja, a ni več podvrženo avtomatizmu. Delodajalci, ki kršijo delavske pravice, ne bodo izločeni, če uspejo dokazati zadostno “zanesljivost”, čeprav bodo obstajali razlogi za njihovo izključitev. Ustavni sodniki gredo tako neposredno na roko spornim delodajalcem in – v imenu ohranitve najbolj brutalnih tržnih pogojev – dajejo zaušnico vsem delavcem. Njihova odločitev odpravlja še tiste minimalne varovalke za zagotavljanje svobodne izbire dela in poštenega plačila, ki jih je država sploh pripravljena izvajati.

Posted on

Poročilo o sistematičnih kršitvah delavskih pravic

Poročilo o sistematičnih kršitvah delavskih pravic

Uspešen sindikalni boj je tesno povezan s poznavanjem najpogostejših izkoriščevalskih praks in razlogov za njihov obstoj, zato smo analizirali najnovejše poročilo Inšpektorata za delo.

Inšpektorat Republike Slovenije za delo vsako leto pripravi poročilo o svojem delovanju. Dokument za preteklo leto obsega 128 strani ter podrobno analizira trende in anomalije na trgu dela. Poročilo prikazuje črno sliko sistematičnih kršitev delavskih pravic, a istočasno ponuja nastavke za prednostne sindikalne usmeritve.

Poglejmo nekaj številk. Inšpektorat je leta 2018 prejel 6.384 prijav in opravil 12.928 inšpekcijskih pregledov. Na podlagi pregledov so ugotovili več kot 24.000 različnih kršitev. Čeprav trendi kažejo upad zaznanih kršitev, gre za dvorezen meč. Inšpektorat namreč sporna podjetja izbira po internih pravilih. Kot v poročilu ugotavljajo inšpektorji, številni kršitelji po ugotovitvi nepravilnosti preprosto odprejo novo podjetje, kjer nadaljujejo s svojimi ustaljenimi praksami. Povedano drugače, upad trendov lahko kaže tudi na uspešno prilagoditev poslovnih goljufov na inšpekcijske nadzore.

Graf IRSD
Vir: Letna poročila Inšpektorata za delo v letih 2012-2018

Problem je tudi upadajoče število nadzorov. IRSD je že več let kronično kadrovsko podhranjena institucija. Navkljub večkratnim visokoletečim obljubam politike o krepitvi delovne inšpekcije je delovnih inšpektorjev še vedno bistveno premalo. Leta 2018 je bilo v Sloveniji registriranih 215.354 poslovnih subjektov in 81 dejavnih inšpektorjev. V letu 2018 je bilo pregledanih vsega 6 odstotkov delujočih podjetij. Za nameček inšpektorji opažajo tudi, da so nekatera podjetja ustanovljena fiktivno, na zalogo, da lahko v primeru ugotovljenih nepravilnosti podjetni goljuf svojo dejavnost preprosto prenese z enega podjetja na drugega in tako nemoteno nadaljuje s poslovanjem.

Za ponazoritev: da bi v letu 2018 lahko ustrezno pokrili vsa delujoča podjetja, bi moral vsak inšpektor dnevno pregledati 11 podjetij in vsakemu nameniti manj kot 38 minut.

V prihodnosti si morda lahko obetamo rahlo izboljšanje stanja, saj sprejeti kadrovski načrt državne uprave za leto 2019 predvideva zaposlitev dodatnih 33 inšpektorjev za delo. A nove zaposlitve v prihodnjem letu verjetno še ne bodo prinesle vidnejših rezultatov. Inšpektorat namreč v poglavju “Kadrovska problematika” opozarja, da so postopki za zaposlovanje in usposabljanje novih sodelavcev precej dolgotrajni.

Graf IRSD2
Vir: Letna poročila Inšpektorata za delo v letih 2008-2018

Nadzora v takšnih pogojih preprosto ni mogoče izvajati, zato številna podjetja za svoj poslovni model izberejo kršenje delavskih pravic in standardov. Inšpektorat v svojem poročilu izpostavlja tudi bizarnejše primere kršitev. Nekateri delodajalci denimo zdravju nevarne snovi in kemikalije hranijo kar v slabo označenih navadnih plastenkah, spet drugi delavce brez slabe vesti pošiljajo v nezavarovane izkope, ki se lahko vsak hip vdrejo in zakopljejo živega človeka.

IRDS slika
Npremimerno shranjene kemikalije na delovnem mestu. Vir: Letno poročilo Inšpektorata za delo v letu 2018

Poročilo Inšpektorata žal zgolj bežno omeni t. i. sodobne oblike dela, ki bi jih bilo zaradi njihove nestanovitnosti sicer primerneje poimenovati prekarne oblike dela. Zaenkrat kršitve na tem področju “rešujejo” z nenapovedanimi pregledi podjetij in inšpekcijskimi nadzori prijavljenih kršiteljev. Inšpektorat sicer v poročilu zelo na hitro ošvrkne potencialno rešitev: elektronsko evidenco delovnega časa po vzoru davčnih blagajn. Podrobnosti še niso jasne, a že sedaj je očitno, da bo šlo za večletni ali celo desetletni projekt. Država namreč mnogo manj zahtevne evidence študentskega dela država uvaja že štiri leta. 

Podatki iz letnega poročila Inšpektorata kažejo obsežnost nepravilnosti na trgu dela. Inšpektorji delajo v slabih pogojih, ki so v preveliki meri odvisni od dobre volje veljakov v Vladi in Državnem zboru. Situacija se ne bo izboljšala, če se za politične prioritete v prid brezpogojnemu zagotavljanju poštenega plačila in pravične skupnost ne bo začelo zavzemati sindikalno organiziranje. Nenazadnje so tudi napovedane kadrovske okrepitve inšpektorata neposredna posledica štiri leta trajajoče vztrajnosti delavskih zaveznikov v parlamentu in izven njega. 

Posted on

Obranimo dvig minimalne plače!

Obranimo dvig minimalne plače!

Predstavniki kapitala so sprožili organizirano izigravanje zaposlenih na minimalni plači. Kako? Da bi dvig obšli ali vsaj delno znižali – ter tako zaposlene prikrajšali za povišico -, sistematično znižujejo dodatke ali jih vključujejo v plačo. Sporočite nam vsak primer tovrstnega obhajanja poštenega plačila, na katerega ste naleteli, in poskrbeli bomo za podporo zaposlenim: info@szd-sila.org.

Dirigent udara na pravice najslabše plačanih delavcev je GZS, ki je pripravil tudi navodila, kako zaposlene izigrati. Situacija je posebej zaskrbljujoča v panogah, ki jih ne varuje kolektivna pogodba, oziroma v podjetjih brez aktivnega sindikalnega organiziranja. 

Dvig minimalne plače na 700 evrov neto in izločitev še preostalih dodatkov iz njene definicije – za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter težje pogoje dela – se uvajata postopoma. Spremembe bodo v polnosti stopile v veljavo s 1. 1. 2020. Izborjene so bile po petih letih neumornega pritiska in preživele vse napade kapitalističnih lobistov v parlamentu. Sedaj jih moramo obraniti še na terenu.

Ker so zaposleni prestrašeni in stisnjeni v kot, jim moramo kot pravična skupnost priskočiti na pomoč. Vse poskuse pritiskov in goljufanja delodajalcev, ki poskušajo zaposlene na minimalni plači opehariti za povišico, nam sporočite na info@szd-sila.org. Pomagali bomo s pravno akcijo in drugimi pritiski na delodajalca, in sicer z roko v roki s sindikatom, ki je vreden svojega imena in lokaciji primera najbližji.

Posted on

Boj za pravice študentskih delavcev se nadaljuje!

Boj za pravice študentskih delavcev se nadaljuje!

Ko posežejo po napotnici, so tudi študenti delavci. Tako kot v ostalih režimih dela si tudi delavci študenti zaslužijo pošteno plačilo, zaenkrat pa so bili deležni le stiskaške povišice. Nasploh moramo razmišljati širše: kako z univerzalnimi štipendijami odpraviti študentsko delo kot prisilo zaradi golega preživetja.

Državni zbor je pred dnevi sprejel novelo Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je dvignila minimalno urno postavko s trenutnih 4,89 evra  bruto na 5,4 evra bruto. Nekoliko višji dvig urne postavke, na 6,34 evra bruto, je sicer pred časom predlagala Levica. Poleg dviga minimalne urne postavke je Levica v zakon zapisala še, da se pri študentskem delu izplačuje tudi določene dodatke, zlasti v primeru nočnega dela in dela za vikend. Poslanci so uzakonitev dodatkov delavcem študentom v celoti zavrnili.

Sprejetje zakona bi pomembno prispevalo k ureditvi trga dela, saj (pre)nizka minimalna urna postavka študentskega dela in odsotnost dodatkov številnim delodajalcem omogočata, da za težja in delovno intenzivna dela posežejo po (pod)plačani študentski delovni sili. Gospodarska zbornica Slovenije zato pričakovano nasprotuje dodatnim obremenitvam. 

Med obravnavo dviga študentske urne postavke smo slišali pomisleke, da bi prevelik dvig cene študentskega dela lahko pripeljal do zmanjšanja obsega študentskega dela, kar naj bi zmanjšalo dostopnost do izobraževanja. Številne domače in tuje raziskave sicer kažejo, da prav (prekomerno) delo študentom onemogoča uspešen zaključek študija. Po prepričanju vodilnih kapitalistov v Državnem svetu naj bi bilo študentsko delo upravičeno ovrednoteno nižje od “običajnega”, saj naj bi bilo treba študente dodatno “uvajati” na delovna mesta. Seveda ni povsem jasno, kakšna je povezava med uvajanjem na delovno mesto in tipom zaposlitve. Interesne organizacije kapitala prav tako ne pojasnjujejo, zakaj v primerjavi z redno zaposlenim delavcem študent dobiva manjše plačilo za isto delo tudi po opravljenem “uvajanju”.

Spremembe študentskega dela so bile zastavljene precej širokopotezno, vendar so v procesu sprejemanja v Državnem zboru precej razvodenele. Študentski delavci si lahko obetajo manjšo povišico, kot bi je lahko bili deležni, nujne sistemske spremembe pa ostajajo na stranskem tiru. In tako bo ostalo, vse dokler se študentje ne bodo organizirali sindikalno, neodvisno od Študentske organizacije (ki jo zanimajo le evri iz študentskih servisov) in nevladniškega aktivizma (ki bi sistemsko reševal študentske plače na papirju in na papirju tudi ostal).

Skrajni čas je tudi za bolj smele zahteve, ki presegajo licitacijo o višini urne postavke in prehajajo iz poštenega plačila v pravično skupnost.

  1. Da socialno varnost študentom zagotovi univerzalna pravica do štipendije, ki pokrije stroške življenja, ne pa prisila v izkoriščanje skozi študentsko delo: študentje naj delajo po želji za nadstandard, ne iz nuje preživetja.
  2. Da se študentski servisi ukinejo. Za posredovanje dela že obstaja Zavod RS za zaposlovanje, praktične potrebe po servisih ni. Študentski servisi ne opravljajo dobesedno nobene koristne funkcije, gospodarske ali kake druge, le parazitirajo na urnih postavkah delavcev študentov.
  3. Da se nastanitev za vse študente zagotovi kot pravica. Množi se število študentov, ki se za vrtoglave najemnine zatekajo k zasebnikom ali spijo kar v hostlih. Morda se v gradnjo študentskih domov lahko preusmeri kar tistih 9 milijonov, ki jih sedaj iz postavk delavcev študentov postrgajo študentski servisi?

Naša vrata so za študente, ki čutijo z duhom gornjih zahtev, na široko odprta.

Posted on

Kolegi koga pravzaprav zastopate v socialnem dialogu?

Lekcije za delavski boj

Delodajalci in sindikati družno zapuščajo Ekonomsko socialni svet, ki kot vladno posvetovalno telo vodi t.i. socialni dialog. Podpora sindikatov delodajalski strani razkriva pasti profesionalnega od delavcev odmaknjenega sindikalizma in je pomembna lekcija za naš delavski boj.

Pojdimo na začetek zgodbe. Ekonomsko socialni svet (ESS) je leta 1994 ustanovila Vlada Republike Slovenije. Svet poenostavljeno rečeno zastopa tri različne interese; kapitalistične, delavske in interes vlade. Sestavlja ga 15 članov, vsi trije razredi pa imajo po pet predstavnikov. Ekonomsko-socialni svet je ustanovljen z namenom, da obravnava vprašanja in ukrepe, ki se nanašajo na ekonomsko in socialno politiko, kakor tudi tista, ki se nanašajo na posebna področja dogovarjanja socialnih partnerjev ter daje v zvezi z njimi mnenja oziroma stališča. 

Sodeč po sporočilu za javnost naj bi predstavnike delavcev zmotilo, da se številni zakoni sprejemajo mimo ESS. Kateri so ti sporni zakoni? Zakon o minimalni plači, s katero je bila znatno dvignjena minimalna plača, prihodnje leto pa bodo iz nje izvzeti vsi dodatki, s čimer bo marsikateri delavec pridobil povišico, ki bi si jo že zdavnaj zaslužil. Sindikati so sicer predlog minimalne plače navkljub temu podprli… “Sporen” je tudi noveliran Zakon o delovnih razmerjih s katerega spremembo so starši prvošolčkov dobili prosti dan na dan vstopa v šolo in predlagani zakon s katerim bi se ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki disproporcionalno vpliva na delavski razred z najnižjimi dohodki in maloštevilni kapitalistični eliti omogoča bajne zaslužke. Prav zadnji zakon je najverjetnejši razlog, da je ESS zapustila kapitalistična stran, saj bi z ukinitvijo zavarovanja največ izgubili najbogatejši.

Ostajamo brez besed

Ob vsem zapisanem nas lahko torej poteza etabliranih sindikatov bega. Institucionalizirane oblike pogajanj z lahkoto ustvarjajo iluzijo, da delavski razred pridobiva pravice, ki jih z metodami “ulice” ne bi uspel izpogajati – čeprav izkušnje vedno znova potrdijo, da delodajalci resnično popustijo šele ob kolektivnem pritisku in stavkah. Socialni dialog je dejansko eden izmed mehanizmov, ki vsaki izmed treh strani daje vzvod za pritisk na ostale.

socialni_dialog_muckup

Sindikati očitno tokrat niso prepoznali, da kapitalisti s prekinitvijo socialnega dialoga igrajo predvsem svojo umazano politično igro. Sindikati so njihovo igro sprejeli iz gole naivnosti da lahko s to potezo “rešijo” socialni dialog, čeprav so s tem ogrozili ukrepe, ki bi mnogim delavcem prinesli boljše pogoje življenja…

Prekinitev socialnega dialoga je zato svarilo delavskemu boju. Profesionalni sindikalizem zapira sindikalno delovanje, sindikate oddaljuje od njihove baze – delavskega razreda in v skrajnih primerih celo paktira s kapitalisti v okviru raznih socialnih dialogov. Morda bi tudi tu veljalo iskati razloge za stagnacijo in upadanje članstva nekaterih največjih sindikatov.