Posted on

Ustavni sodniki začasno odpravili varovalke izkoriščanja delavcev!

Ustavni sodniki začasno odpravili varovalke izkoriščanja delavcev!

Ustavni sodniki so soglasno zamrznili samodejno izločitev kršilcev delavske zakonodaje iz sistema javnega naročanja. Odločitev omogoča nadaljevanje financiranja najhujših izkoriščevalskih praks z javnimi sredstvi.

Ustavno sodišče je konec lanskega leta sprejelo sklep o začasnem zadržanju dela Zakona o javnem naročanju. Odločitev je sicer začasna, a že sedaj kaže na sporni modus operandi “varuhov” ustavne ureditve, ki ogroža zakonski minimum poštenega plačila in pravične skupnosti.

Različna podjetja preko javnih naročil vsako leto dobijo več sto milijonov evrov sredstev, zato je država eden izmed največjih naročnikov storitev in dobrin v Sloveniji. Podjetja v določenih panogah, npr. v gradbeništvu, pogosto pomemben del svojih poslovnih dohodkov črpajo prav iz javnih naročil. Odgovornost države, da jih izpelje čim bolj korektno, je zato velika. A politični veljaki pogosto izberejo zgolj najcenejšo ponudbo ali posel podelijo sumljivim podjetjem, zato so razpisi postali sinonim za “nepredvidene” podražitve in različne kršitve delavskih pravic.

Država ni običajen odjemalec storitev na trgu, ampak dirigent razvoja: z nakupi storitev in dobrin odloča, kakšna podjetja se bodo v Sloveniji razvijala. Zakon o javnem naročanju zato predvideva določene omejitve pri izbiri izvajalcev. Med drugimi avtomatično izloča podjetja, ki so v obdobju treh letih pred prijavo na razpis kršilo delovnopravno zakonodajo. To pravilo je marsikateremu kapitalistu prekrižalo načrte, zlasti v panogah, ki slovijo po sistematičnih izigravanjih delavcev. V eni izmed najbolj rizičnih deluje tudi Komunalno podjetje Ljubljana, ki je vložilo zahtevo za ustavno presojo omenjene varovalke. Ustavno sodišče je podjetju ugodilo in izdalo sklep za zadržanje določila do dokončne presoje. Sodniki so namreč odločili, da bi dosledno avtomatično izločanje kršilcev delavskih pravic iz sistema javnih naročil podjetnim goljufom naredila hudo poslovno škodo. 

Ustavno sodišče ocenjuje, da so škodljive posledice, ki bi nastale v primeru izvrševanja morebiti protiustavnih izpodbijanih odločb na način, kot se glasijo, hujše od posledic, ki bi nastale z začasnim zadržanjem izvrševanja izpodbijanih odločb. – Sklep Ustavnega sodišča

Ustavni sodniki so sicer sprejeli nekakšen kompromis: zakonsko določilo, ki preprečuje izbor kršilcev delavskih pravic sicer še velja, a ni več podvrženo avtomatizmu. Delodajalci, ki kršijo delavske pravice, ne bodo izločeni, če uspejo dokazati zadostno “zanesljivost”, čeprav bodo obstajali razlogi za njihovo izključitev. Ustavni sodniki gredo tako neposredno na roko spornim delodajalcem in – v imenu ohranitve najbolj brutalnih tržnih pogojev – dajejo zaušnico vsem delavcem. Njihova odločitev odpravlja še tiste minimalne varovalke za zagotavljanje svobodne izbire dela in poštenega plačila, ki jih je država sploh pripravljena izvajati.