Regres je pravica!
Regres je pravica vsakega redno zaposlenega delavca. Delodajalec ga mora izplačati po zakonu o delovnih razmerjih. Regres sovpada s pravico do dopusta; če ima torej delavec pravico do dopusta, ima vedno pravico tudi do regresa – v celoti ali do sorazmernega dela.
Delodajalec je dolžan delavcu izplačati regres za letni dopust najkasneje do 1. julija v tekočem koledarskem letu. Ali delavec dobi celoten znesek ali del regresa, je odvisno od dolžine trajanja pogodbe. Če je zaposlen celotno koledarsko leto, mu pripada celotni regres. Če se je zaposlil npr. marca, pa mu pripada 10/12 celotnega regresa. Ravno tako dobi sorazmerni regres delež regresa delavec, ki ima ob izplačilu prvega dela regresa pogodbo sklenjeno za manj kot do konca leta. Če torej velja njegova pogodba do oktobra, prav tako dobi 10/12 regresa, seveda pa je, če se pogodba podaljša, upravičen še do preostalega dela regresa za tekoče leto. Preostali del regresa za letni dopust mu mora delodajalec izplačati najkasneje do konca tekočega koledarskega leta.
Ob prenehanju zaposlitve
Če delavcu pogodba o zaposlitvi preneha med koledarskim letom (ker poda ali dobi odpoved pogodbe) in je pred tem že prejel celotni regres za to koledarsko leto, je dolžan del izplačanega regresa vrniti. Delodajalec lahko preveč izplačani regres tudi poračuna, denimo pri izplačilu zadnje plače, vendar za to potrebuje pisno soglasje delavca.
Če se delavec zaposli pri novem delodajalcu, mu je ta dolžan izplačati sorazmerni delež regresa glede na trajanje zaposlitve. Seveda je lahko znesek nižji kot prvotno izplačani regres, saj se izplača del regresa glede na znesek, ki ga je izplačeval novi delodajalec.
Regres pripada tudi zaposlenim za krajši delovni čas
Prav tako ima pravico do regresa tudi delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas. Če ima pogodbo za krajši delovni čas zaradi odločbe ZPIZ (zaradi invalidnosti) ali zaradi skrajšanega delovnega časa zaradi starševstva, mu kljub temu pripada celotni regres. Če dela krajši delovni čas po pogodbi, torej ne zaradi odločbe ZPIZ ali CSD, pa mu pripada zgolj sorazmerni delež regresa – če nekdo dela 4 ure dnevno, mu pripada polovica celotnega regresa.
Sprememba davčne zakonodaje
Kakšno višino regresa bodo izplačali svojim zaposlenim, je odločitev samih delodajalcev. Edino pravilo je, da je regres izplačan najmanj v višini minimalne plače (886,63 EUR).
Po novem se izplačilo regresa za letni dopust do višine 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v RS (trenutno znaša povprečna bruto plača v Sloveniji dobrih 1.700 EUR) razbremeni dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Od regresa se torej letos prvič ne odvajajo nikakršni prispevki, tako da je bruto znesek regresa enak neto izplačilu. Delodajalec lahko izplača tudi višji regres, vendar je v tem primeru razlika od povprečne bruto plače do dejansko izplačanega regresa obdavčena. Možnost za izplačilo višjega regresa delodajalci izkoristijo izjemno redko.