Posted on

Koronavirus: Zaščitimo zdravje na delovnem mestu

Koronavirus: Zaščitimo zdravje na delovnem mestu

Širitev koronavirusa je mogoče zajeziti s preprostimi ukrepi, zato od kapitalistov zahtevamo, da poskrbijo za zdravo delovno okolje.

Konec lanskega leta je na Kitajskem izbruhnil covid-19, t. i. koronavirus. Virus se je bliskovito razširil po vseh celinah, zlasti v Evropi in Aziji (glavna žarišča so Iran, Italija in Kitajska). Geografska bližina evropskega žarišča je tudi slovensko vlado že spodbudila k sprejemu ukrepov, kot je omejevanje zbiranja ljudi na javnih površinah. Zaprt je tudi del državne meje.

A strogi ukrepi ne veljajo za nakupovalna središča in manjše gostilne, saj so kapitalistični interesi uspeli izsiliti, da je na tisoče delavcev še vedno vsakodnevno izpostavljenih potencialnemu tveganju okužbe. Delavce na izpostavljenih delovnih mestih brez zaščitne opreme pozivamo, da čim prej navežejo stik s sindikalno organizacijo, ki lahko pripravi zahteve za takojšnjo ureditev delovišča oz. začasno reorganizacijo delovnih procesov. Vaših nadrejenih namreč največkrat ne zanima, kaj se dogaja na terenu in v kako zdravem okolju opravljate svoje delo. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da naj kapitalisti – zlasti na območjih Novega mesta, Črnomlja, Metlike in Bele krajine – pozovejo delavce, ki so bolni, naj ostanejo doma in upoštevajo navodila. 

Objavljamo nekaj uporabnih nasvetov dr. Anthonyja Faucija, vodje ameriškega Nacionalnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni. Dr. Fauci predlaga naslednje ukrepe za delavce in delavke:

  • Brez rokovanja
  • Poudarjanje pravilne higiene kašlja (kdor kaže simptome, naj ostane doma)
  • Videokonference namesto sestankov 
  • Obvezno umivanje ali razkuževanje rok na delovnem mestu
  • Redni opomniki za čiščenje rok po elektronski pošti
  • Prehranjevanje za delovno mizo, ne v lokalu
  • Razglasitev tekmovanja v nedotikanju obraza
  • Nujni sestanki naj, če je mogoče, potekajo na odprtem
  • Zaposleni z obolelimi člani gospodinjstva naj ostanejo doma
  • Redno razkuževanje površin, ki se jih pogosto dotikate
  • Spodbujajte delo od doma, če je mogoče, določite več izmen za prihod na delo
  • Odprite okna in redno zračite prostore
  • Ne delite hrane
  • Odpovejte nenujna službena potovanja
  • Okrepite nadzor nad zdravjem in higieno zaposlenih, ki skrbijo za prehrano

Kapitaliste mnogo bolj kot zdravje zaposlenih skrbi zmanjšanje dobička na račun upočasnjenega gospodarskega utripa. Ministrstvo za gospodarstvo je zato že napovedalo, da bo podjetjem namenilo eno milijardo evrov za kompenzacijo posledic virusa. Najbolj je na udaru turistična industrija, ki sicer v zadnjih letih beleži visoko rast, pretežno na plečih podplačanih delavcev. Pomoč ministrstva je sporna, ker gre v resnici za državno donacijo kapitalistom v obliki reprogramov posojil, ugodnejših davčnih obravnav in neprosrednih subvencij, čeprav bi država ukrepe lahko pogojevala z vstopom v lastniško strukturo oziroma boljšo obravnavo zaposlenih. Iz državnih ukrepov pa bodo izpadli prekarno zaposleni v kulturi in številnih storitvenih dejavnostih. Samozaposleni, ki jih bo ta ukrep prizadel, so že ustanovili svojo Facebook skupino za lažjo koordinacijo.

Namesto da bi državna pomoč postala odskočna deska za uvajanje naprednih modelov delavskega soupravljanja, ima shema Ministrstva za gospodarstvo vse nastavke za novo politično afero. Trenutno se tudi nihče ne sprašuje, ali bodo priglašeni izpadi dejansko posledica koronavirusa, kar največjim poslovnim oportunistom na stežaj odpira vrata za nove mahinacije na račun javnih sredstev. A nič bolje ni niti tam, kjer si (še) ne obetajo mastnih državnih intervencij. V številnih trgovinah zaščitne maske in razkužila prodajajo po desetkratni ceni, saj podjetja postavljajo dobiček pred potrebe ljudi.

Posted on

Dobro vedeti: plačilo za delo

Dobro je vedeti: plačilo za delo

Vse, kar potrebujete vedeti o pravičnem plačilu za delo. Vsakemu delavcu pripada vsaj minimalna mesečna plača in tudi nekateri dodatki. Nekateri pomembnejši dodatki so odvisno od kolektivnih pogodb, ki jih delavci izbojujejo s sindikalnim bojem.

Vsaki osebi, ki je v delovnem razmerju, pripada plačilo za opravljeno delo. Pri tem mora delodajalec upoštevati zakonsko določeno minimalno plačo, ki trenutno znaša 886,63 evra, od 1. 1. 2020 pa bo znašala 940,58 evra za polni delovni čas. Velja opozoriti, da je pogodbeno določena plača – osnovna bruto plača – zaposlenega lahko pod minimalno plačo, vendar mora v tem primeru delodajalec (in ne država, kot nekateri zmotno mislijo) zaposlenemu izplačati dodatek do minimalne plače.

Trenutno se v osnovo za minimalno plačo vštevajo vsi dodatki razen tistih za nadurno delo, nočno delo, delo v nedeljo in na praznike ter delo na dela proste dneve. Od januarja 2020 pa bodo iz minimalne plače bodo izvzeti vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami. Prav tako bosta izvzeta del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Plačilo za delo zaposlenega je sestavljeno iz več elementov:

Osnovna plača je fiksna, določena v pogodbi o zaposlitvi ali aneksu k pogodbi in se določi glede na zahtevnost dela, izobrazbo, zahtevane izkušnje ipd. 

  • Dodatek za delovno uspešnost in poslovno uspešnost ni nujno sestavni del plače. Zaposleni ga prejema le, če je tako določeno v pogodbi o zaposlitvi, aneksu, internih pravilnikih ali kolektivni pogodbi. Tudi če ta dodatek pripada na delovno mesto, ni rečeno, da ga zaposleni dejansko prejme. Prav tako ni fiksna višina tega dodatka. Odvisen je od uspešnosti zaposlenega oziroma podjetja kot celote; če podjetje dosega nadpovprečne rezultate, se lahko odloči izplačati dodatek za poslovno uspešnost (navadno enkrat na leto, lahko pa tudi na kvartale oz. po želji), dodatek na delovno uspešnost pa prejme zaposleni, ki na primer presega normo, dosega nadpovprečne prodajne rezultate in podobno.
  • Dodatki za posebne pogoje dela pripadajo iz naslova “neklasične” razporeditve delovnega časa, torej so namenjeni zaposlenim, ki delajo v več kot eni izmeni. Po Zakonu o delovnih razmerjih vsem zaposlenim, ki delajo v izmenah, pripadajo dodatki za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve. 

Poleg navedenih zakonsko določenih dodatkov so lahko s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi določeni tudi drugi dodatki iz naslova “neklasične” razporeditve delovnega časa, na primer dodatek za popoldansko delo ali delo v turnusu. 

Prav tako se zaposlenim izplačujejo dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu. Ti dodatki niso zakonsko določeni, jih pa določajo kolektivne pogodbe in interni pravilniki podjetij. Primer takih dodatkov so dodatki za delo na visokih / nizkih temperaturah, delo na prostem (izpostavljenost neugodnim vremenskim dejavnikom), delo v velikem hrupu, delo s kemikalijami, delo, pri katerem obstaja velika možnost nesreč itd.

Dodatki za posebne pogoje dela pripadajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. Ker višina dodatkov ni zakonsko določena, jo določajo kolektivne pogodbe, navadno v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke (npr. nedeljsko delo je plačano 50 % več od običajne urne postavke). Lahko so določeni tudi v nominalnem znesku, vendar je to v praksi bolj redko.

  • Dodatek za delovno dobo prav tako ni fiksno določen z zakonom, ampak ga določajo kolektivne pogodbe, v veliki večini primerov pa znaša 0,5 % od osnovne plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe.

Kot vidimo iz zgoraj napisanega, zakoni pravzaprav določajo le  višino minimalne plače, večino ostalih elementov plačila za delo pa prepuščajo kolektivnim pogodbam. Zato je za delavce izjemnega pomena, da si s skupnimi močmi izborijo kar najbolj ugodne pogoje in pošteno plačilo za opravljeno delo.

Posted on

Regres je pravica!

Regres je pravica!

Regres je pravica vsakega redno zaposlenega delavca. Delodajalec ga mora izplačati po zakonu o delovnih razmerjih. Regres sovpada s pravico do dopusta; če ima torej delavec pravico do dopusta, ima vedno pravico tudi do regresa – v celoti ali do sorazmernega dela.

Delodajalec je dolžan delavcu izplačati regres za letni dopust najkasneje do 1. julija v tekočem koledarskem letu. Ali delavec dobi celoten znesek ali del regresa, je odvisno od dolžine trajanja pogodbe. Če je zaposlen celotno koledarsko leto, mu pripada celotni regres. Če se je zaposlil npr. marca, pa mu pripada 10/12 celotnega regresa. Ravno tako dobi sorazmerni regres delež regresa delavec, ki ima ob izplačilu prvega dela regresa pogodbo sklenjeno za manj kot do konca leta. Če torej velja njegova pogodba do oktobra, prav tako dobi 10/12 regresa, seveda pa je, če se pogodba podaljša, upravičen še do preostalega dela regresa za tekoče leto. Preostali del regresa za letni dopust mu mora delodajalec izplačati najkasneje do konca tekočega koledarskega leta.

Ob prenehanju zaposlitve

Če delavcu pogodba o zaposlitvi preneha med koledarskim letom (ker poda ali dobi odpoved pogodbe) in je pred tem že prejel celotni regres za to koledarsko leto, je dolžan del izplačanega regresa vrniti. Delodajalec lahko preveč izplačani regres tudi poračuna, denimo pri izplačilu zadnje plače, vendar za to potrebuje pisno soglasje delavca.

stock_money

Če se delavec zaposli pri novem delodajalcu, mu je ta dolžan izplačati sorazmerni delež regresa glede na trajanje zaposlitve. Seveda je lahko znesek nižji kot prvotno izplačani regres, saj se izplača del regresa glede na znesek, ki ga je izplačeval novi delodajalec.

Regres pripada tudi zaposlenim za krajši delovni čas

Prav tako ima pravico do regresa tudi delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas. Če ima pogodbo za krajši delovni čas zaradi odločbe ZPIZ (zaradi invalidnosti) ali zaradi skrajšanega delovnega časa zaradi starševstva, mu kljub temu pripada celotni regres. Če dela krajši delovni čas po pogodbi, torej ne zaradi odločbe ZPIZ ali CSD, pa mu pripada zgolj sorazmerni delež regresa – če nekdo dela 4 ure dnevno, mu pripada polovica celotnega regresa.

Sprememba davčne zakonodaje

Kakšno višino regresa bodo izplačali svojim zaposlenim, je odločitev samih delodajalcev. Edino pravilo je, da je regres izplačan najmanj v višini minimalne plače (886,63 EUR).

Po novem se izplačilo regresa za letni dopust do višine 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v RS (trenutno znaša povprečna bruto plača v Sloveniji dobrih 1.700 EUR) razbremeni dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Od regresa se torej letos prvič ne odvajajo nikakršni prispevki, tako da je bruto znesek regresa enak neto izplačilu. Delodajalec lahko izplača tudi višji regres, vendar je v tem primeru razlika od povprečne bruto plače do dejansko izplačanega regresa obdavčena. Možnost za izplačilo višjega regresa delodajalci izkoristijo izjemno redko.