Striktnejše beleženje dela za striktnejše spoštovanje delavskih pravic!
Sodišče Evropske unije (EU) je pred dobrim mesecem dni odločilo, da morajo vse države članice Evropske unije zagotoviti zakonsko podlagi za merjenje delovnega časa. Sodišče je presojalo primer španskih delavcev, ki so se pritožili zoper ravnanje tamkajšnje podružnice Deutsche Bank.
Banka namreč ni evidentirala delovnega časa zaposlenih, zato so številni opravljali veliko neplačanih delovnih nadur. Vodilni iz Deutsche Banka so svoje početje upravičevali s sklicevanjem na zakonske luknje. Španska zakonodaja naj delodajalca ne bi eksplicitno obvezovala, da mora evidentirati delovni čas. Deutsche Bank je zato trdil, da so dolžni evidentirati zgolj morebitne nadure. Zaradi sporne prakse in izkoriščanja nedorečenega sistema za prikrivanje dejansko opravljenih nadur je največji španski sindikat CCOO na sodišče EU vložil tožbo, v kateri je zahteval, da Deutsche Bank vzpostavi sistem za evidentiranje dnevnega delovnega časa.
Sodišče je v celoti pritrdilo sindikatu CCOO, saj brez sistema evidentiranja dnevnega delovnega časa ni mogoče objektivno in zanesljivo določiti niti števila opravljenih delovnih ur in njihove časovne razporeditve niti števila nadur, zaradi česar je pretirano težko ali v praksi celo nemogoče zagotoviti, da bi lahko delavci uveljavljali svoje delavske pravice. Sodišče EU je v izreku sodbe pozvalo tudi ostale članice Evropske unije k ureditvi sistema beleženja delovnih ur.
Slaba dva tedna po sodbi je v javnost prišla neuradna informacija z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM). Ministrstvo naj bi že pripravljalo novo ureditev beleženja delovnega časa, ki bi potekalo elektronsko, po vzoru sistema davčnih blagajn. Takšno beleženje dela bi močno olajšalo postopke inšpektorjev za delo. Vendar se ne smemo slepiti, urejanje slovenskega trga dela bo zahtevno. Številni delavci delajo v atipičnih oblikah začasnega in občasnega dela (npr. študentsko delo, delo preko s.p. in podobno), ki zaradi splošne pravne nedorečenosti inšpektorjem pogosto povzroča nemalo preglavic, tudi če imajo dostop do urejenih evidenc delovnega časa. Inšpektorat za delo je za nameček tudi kadrovsko precej podhranjen, politika pa že več let ni pripravljena dodatno zaposliti ustreznega števila delovnih inšpektorjev.
Žarek upanja ponuja sindikalno organiziranje. S pomočjo sindikatov je marsikateri delavec, ki je delo opravljal »začasno in občasno« za polni delovni čas, na koncu pridobil ustrezno zaposlitev za polni delovni čas in tudi ustrezno kompenzacijo za vse svoje pravice (regres, dopust itn.). V slogi je torej moč!