Vrednota SZD: pošteno plačilo, pravična družba
Stranka Levica je nedavno v parlamentarno proceduro vložila predlog dopolnitve Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki bi dvignil minimalno urno postavko študentskega dela s trenutnih 4,89 evra na 5,9 evra. Poleg dviga osnove za minimalno urno postavko so v Levici pripravili tudi predlog uvedbe dodatkov v primeru nočnega dela oz. dela ob nedeljah in med prazniki
Predlog naslavlja eno najbolj problematičnih politik na našem trgu dela. Študentsko delo je v osnovi namenjeno mladi populaciji, ki se šola, zato je opredeljeno kot “začasno in občasno”. Vendar žal zakonodaja podrobneje ne opredeljuje, kaj ta začasnost in občasnost pomeni.
Problematiko dodatno zaostruje manko nadzora, saj podhranjena delovna inšpekcija težko nadzoruje vse kršitve, ki se dogajajo znotraj študentskega dela. Študentsko delo je zato pogosto zlorabljeno. Dobra tretjina vseh študentov in dijakov študentsko delo opravlja za polni delovni čas, vendar jim v zameno za to ne pripadajo nobene delavske pravice. Delodajalci jih lahko kadarkoli odpustijo, ni jim treba plačevati niti nadomestila za malico in prevoz. V primeru nadurnega dela ali dela pomoči študentsko delo praktično nima omejitev …
Študentje in dijaki poleg tega niso upravičeni do dopusta ali regresa, in sicer ne glede na število opravljenih delovnih ur. Ker je študentska minimalna urna postavka preračunana zgolj na bruto minimalno plačo brez vseh dodatkov, je urna postavka študentskega dela bistveno cenejša od katerekoli druge oblike delovnega razmerja. Zaradi vsega naštetega so takšni delavci izvrstna opcija za tiste delodajalce, ki želijo v čim večji meri izigrati delavsko zakonodajo in najeti čim cenejšo delovno silo.
Študentsko delo na dnevni ravni poslabšuje delovne pogoje številnih delavcev in delavk. Panoge, kjer prevladuje študentsko delo (gostinstvo, trgovina), so bile v preteklosti na pobudo delodajalcev deregulirane. Gostinski sektor je “šok terapijo” delavskih pravic doživel leta 2008, trgovski sektor pa z nekolikšnim zamikom leta 2017. Prisotnost nezanemarljivega deleža študentske delovne sile, ki ni upravičena do osnovnih delavskih pravic, ima več kot očitne posledice za delavske pravice vseh.
Sindikati so sicer v zadnjem času v obeh panogah uspeli doseči nekaj sprememb na bolje, zlasti s podpisi novih kolektivnih pogodb. Žal določila kolektivnih pogodb izpuščajo “začasno in občasno” zaposlene študente in študentke, zato bodo ti lahko še naprej predstavljali obvod za spoštovanje delavskih pravic. Prav zato je pomembno, da področje študentskega dela prične urejati država s striktnejšo zakonsko definicijo študentskega dela. Ta bo študentom in študentkam omogočila pravičnejše plačilo glede na realne stroške dela, kar bo zmanjšalo privlačnost študentskega dela za delodajalce, ki želijo zgolj poceni in fleksibilno delovno silo. Takšna politika pa bi tudi sindikatom bistveno olajšala boj za boljše pogoje dela vseh delavcev in delavk. Regulacija dereguliranega dela je edini način, da pridemo do pravičnejše skupnosti in boljših pogojev za nas vse!