Delaj ali crkni!
Nova zakonska ureditev trga dela paradoksalno poslabšuje položaj brezposelnih in odpira vrata za dodatne zlorabe najrevnejših upokojencev, ki morajo delati.
Z novim letom v veljavo stopa dopolnjen Zakon o urejanju trga dela. Spremembe negativno posegajo v svobodo dela brezposelnih in upokojencev, ki ostajajo na trgu dela.
Začnimo s pozitivnimi spremembami. Nadomestilo za brezposelnost se ni dvignilo že od leta 2011 in v lanskem letu z 274 evri ni pokrilo ocenjenih osnovnih življenjskih stroškov. Po novem se končno dviguje. Novo nadomestilo bo brezposelnim prineslo približno 400 evrov mesečno, kar jim bo golo preživetje olajšalo, ne pa tudi zagotovilo. Znesek je namreč še vedno pod ravnjo življenjskih stroškov.
Delavci bodo istočasno dobili še neposredno zaušnico. Sprejeti zakon podaljšuje zavarovalno dobo za priznanje denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti, kar pomeni, da bodo ljudje morali delati dlje, preden bodo lahko prejeli nadomestilo za brezposelnost.
Zadnje “urejanje” trga dela negativnih sprememb ne prinaša zgolj delavcem, ampak tudi upokojencem, ki delajo v podobno fleksibilnem aranžmaju kot študenti. V obeh primerih zakonski predpis določa minimalno urno postavko, ki pa pogosto ni usklajena z minimalno plačo. Za študentsko delo je sicer z novim letom v veljavo stopila popravljena, višja minimalna urna postavka. A politika je ob tem dvigu pozabila na upokojence, zato tisti na minimalni urni postavki ostajajo med najslabše plačanimi delavci. Namesto z višjim plačilom so snovalci zakona problem mizernih zaslužkov “rešili” z dvigom števila dovoljenih ur dela. V ostrem nasprotju z upokojenci je položaj delodajalcev, ki se po novem lahko veselijo otipljivo nižjih glob. Pod črto: upokojenci so ostali brez povišice, deležni pa bodo še slabših delovnih pogojev.
Dopolnjena zakonodaja prinaša minimalne izboljšave nadomestila za brezposelnost, a istočasno zaostruje pogoje za njegovo pridobitev. Bistveno slabši je tudi položaj upokojencev, ki morajo zaradi sramotno nizkih pokojnin delati za preživetje. Naveza države in kapitala delavcem torej ponovno onemogoča svobodno delo in pošteno plačilo ter ju nadomešča s prisilo golega preživetja. Glede na trende lahko pričakujemo, da se bo protidelavska prisila še stopnjevala – če je ne zaustavi močna sindikalna organizacija.