Posted on

Zmaga za delavski razred v Avstraliji

Zmaga za delavski razred v Avstraliji

Stavka v farmacevtski verigi Chemist Warehouse je delavcem prinesla dvig plač, redne zaposlitve in ukrepe proti spolnemu nasilju. Prav ti so – poleg ustrahovanja delavcev – 16-dnevno prekinitev dela sploh sprožili.

Stavka je potekala neprekinjeno med 11. in 27. marcem v najpomembnejših distribucijskih centrih verige Chemist Warehous (v nadaljevanju: CW) v zveznih državah Victoria in Queensland. 800 zaposlenih v Melbournu, 100 v Brisbanu in nekaj v Sydneyu je zavzelo ključne logistične točke podjetja, organiziralo stavkovne straže in fizično onemogočilo dostavo.

Poslovodstvo se je odzvalo s stopnjevanjem groženj, za pošiljke blaga pa je zagotovilo posebno varovanje. A številčna premoč stavkajočih in disciplina stavkovnih straž, ki so se prebujale ob treh zjutraj, sta zlomili poskuse kapitala, da bi stavko onemogočil: delavci so blago z dostavnih tovornjakov z nasmehom na obrazu odlagali pred stavbe, kamor je bilo prvotno namenjeno.

avstralija_protesti19
Številčna premoč stavkajočih in disciplina stavkovnih straž sta zlomili poskuse kapitala, da bi stavko onemogočil.

Farmacevtski imperij

Farmacija je globalna industrija z velikanskimi dobički, ki jih omogočajo velike razlike med cenami izdelkov in stroški produkcije (te po nekaterih podatkih znašajo le 8 % končne cene) ter organizirano monopoliziranje trga. Tako kot ostale dejavnosti v kapitalizmu tudi farmacija prednostno zasleduje rente lastnikov, ne potreb ljudi. Bolj kot na zdravje pacientov je zato osredotočena na lobiranje pri zdravnikih, ki zdravila predpisujejo.

V to zgodbo je vključen tudi CW, največje avstralsko farmacevtsko podjetje, ki trenutno obvladuje kar 25 % domačega trga z zdravili. Zaradi razširjenosti in cenovne dostopnosti produktov je znano kot McDonalds med farmacevtskimi verigami. Lastnika Jack Gance in Mario Verrochi sta tako samo v zadnjem letu svoje bogastvo povečala z 1,1 na 1,6 milijarde ameriških dolarjev, uvrščata pa se med najbogatejše prebivalce Avstralije.

Celoten imperij CW je bil zgrajen z obhajanjem regulacij, ki podjetjem omejujejo lastništvo lekarn. Podobne omejitve veljajo tudi v Sloveniji, saj zakonodaja prepoveduje lekarnam, da bi imele v lasti svoje veletrgovce – in obratno. Da bi obšel predpise, je CW vzpostavil mrežo uradno samostojnih, a praktično odvisnih podružnic.

Beda za delavce

Vratolomni dobički kapitala niso zgrajeni le na izigravanju regulacij in monopolizaciji dejavnosti, ampak tudi na račun podplačanega in prekariziranega dela. Po podatkih glavnega avstralskega sindikata Nation Union of Workers (pod okriljem katerega so se organizirali delavci iz CW) zaposleni v CW v povprečju zaslužijo kar 25 % manj od plačnega standarda v isti panogi, njihovo delo pa je pogosto neredno.

O brutalnosti izkoriščanja v podjetju zgovorno priča eno izmed največjih skladišč v zvezni državi Victoria, kjer je prekarno zaposlenih kar 70 % celotnega osebja. Najemniških delavcev tudi po več tednov ne pokličejo na delo. Nikoli zares ne vedo, koliko bodo zaslužili in ali bodo s svojo plačo lahko pokrili mesečne stroške, plačali položnice in najemnino.

O svojem urniku so večkrat obveščeni en dan prej kar preko sms sporočil, ki so poslana okoli desete ure zvečer. Če se zaposleni nad tovrstno prakso pritoži, mu njegov nadrejeni preprosto določi manj izmen in posledično dohodka. Strah in negotovost delavcem tako onemogočata, da bi si organizirali življenje.

Negativnim praksam v podjetju so še dodatno izpostavljene ženske. V preteklih letih je bilo znotraj podjetja prijavljenih veliko primerov spolnega nadlegovanja. Delavkam je bilo v zameno za spolni odnos ponujeno napredovanje oziroma boljše delovno mesto. Če so o tem spregovorile, so bile sicer odrejena preiskave, a o njihovem razpletu žrtve niso bile nikoli obveščene. Največkrat so bile preprosto premeščene na drugo delovno mesto, medtem ko so vršilci dejanj ostali nekaznovani.

Po poročanju odvetnice, ki je vodila eno izmed tožb, je direktorica v vodstvu podjetja zagovarjala nekoga izmed vodilnih, ki je bil obsojen spolnega nadlegovanja. Primer je preslikava prave realnosti boja, ki se bije v podjetju: razredno je zaznamovano celo spolno nadlegovanje.

Dohodkovna in premoženjska neenakost v državi

Neenakost ni prisotna samo v podjetju, ampak je splošen družbeni problem. Avstralija je bogata država, saj je peta na svetu po številu ultrabogatašev (posameznikov, ki imajo več kot 50 milijonov ameriških dolarjev), in to čeprav v njej prebiva samo 25 milijonov ljudi. Hrbtna stran ogromnega bogastva je revščina. Pod njenim pragom živi kar vsak osmi odrasel in vsak šesti otrok v Avstraliji.

Neenakost v državi je primerljiva s tistimi v razvoju, med katere se Avstralija po vseh ostalih kriterijih prav gotovo ne uvršča. Nekdo, ki spada med 1 % najbolje plačanih v državi, v samo dveh tednih zasluži več kot nekdo med 5 % najslabše plačanih v celem letu. Še bolj kot plače je problematična neenakomerna porazdelitev bogastva. Najpremožnejših 20 % Avstralcev si lasti več kot ⅔ celotnega bogastva v državi, medtem ko spodnjih 50 % premore le 18 % premoženja.

Kdo izkorišča in kdo varuje delavce?

Podobno kot v drugih »zahodnih« jedrih kapitalizma tudi v Avstraliji v zadnjih treh, štirih desetletjih poteka neoliberalna kontrarevolucija, ki prerazporeja bogastvo od dela h kapitalu. Delavski standard pada, medtem ko bogati postajajo še bogatejši. Kapitalistični razred v celoti – podobno kot v CW – znižuje neposredne mezde v obliki plač in se z utajevanjem davkov izogiba posrednim mezdam za blaginjo skupnosti. Stalne zaposlitve opušča in jih nadomešča s prekarnim delom pod slabšimi pogoji dela in za slabše plačilo.

K slabemu socialnemu stanju še dodatno pripomore trend upadanja članstva v avstralskih sindikatih. Raziskava iz leta 2018 je kot razlog za upadanje članstva navedla »fleksibilne« zaposlitve, ki jih lastniki podjetij uvajajo tako s ciljem zniževanja stroškov dela kot s ciljem onemogočanja kolektivne identitete delavcev posameznega sektorja.

V številkah: leta 1966 je bilo v Avstraliji v sindikate vključenih 35 % prebivalstva, leta 2016 je takšnih ostalo le še 13,9 %. Posledično je danes večina industrij ostala skoraj čisto brez sindikalnega predstavništva, delavci pa so na milost in nemilost prepuščeni interesom kapitala.

Epilog

Vodstvo CW je na koncu pristalo na takojšen dvig plač za 8 % in za zvišanje plač v obdobju štirih let za 18.5 %. Zaposleni so si izborili tudi pravico do rednega dela, saj bodo od sedaj naprej tisti, ki so v podjetju zaposleni več kot pol leta, dobili stalne zaposlitve. Vsak direktor v podjetju bo moral, preden prevzame funkcijo, opraviti obvezno izobraževanje o spolnem nasilju.

Realizacija vseh teh obljub je vprašljiva, saj se v praksi velikokrat izkaže, da se kapital požvižga na varovalke in išče vedno nove načine za izkoriščanje delavcev. Zato se bolj kot na papir zaposleni lahko zanesejo na izkušnje in kolektivno moč, ki so jo pridobili z izkušnjo stavke. Prav zaradi stavke imajo delavci sploh prvič, odkar podjetje obstaja, zagotovljene določene sindikalne pravice, ki jim bodo služile kot popotnica v nadaljevanje razrednega boja za pošteno plačilo in pravično skupnost. Tega je dobro opisal Tom Bramble, državni sekretar sindikata NUW:

»Želimo si zmage v razredni vojni enkrat za zmeraj. Ne želimo si samo večjega kosa pogače, ampak celotno pekarno.«

Viri

  1. Australian Council of Social Service. Inequality. Dostopno prek https://www.acoss.org.au/inequality/
  2. Australian Council of Social Service. Poverty. Dostopno prek https://www.acoss.org.au/poverty/
  3. G. Gilfillan, C. McGann. (2018). Trends in union membership in Australia. Parliament of Australia. Dostopno prek https://www.aph.gov.au/About_Parliament/Parliamentary_Departments/Parliamentary_Library/pubs/rp/rp1819/UnionMembership
  4. Murphy J. (2018, 22. september). Secrets behind Chemist Warehouse’s success. news.com.eu. Dostopno prek https://www.news.com.au/finance/business/retail/secrets-behind-chemist-warehouses-success/news-story/97a526c06874e9ba6e15fc5b708eede7
  5. Schneiders, B. (2019, 28. marec). Stunning win for Chemist Warehouse workers on both wages and labour hire. The Sydney Morning Herald. Dostopno prek https://www.smh.com.au/business/workplace/stunning-win-for-chemist-warehouse-workers-on-both-wages-and-labour-hire-20190328-p518gc.html?fbclid=IwAR2U58bRmKhc8l6lu1RpRFoR0X3wAe4PVREO25kb1TqEghyZnP0mv2TTv-s
  6. Stanton, R. (2019, 28. marec). Chemist Warehouse strike ends in a win. Redflag. Dostopno prek https://redflag.org.au/node/6738
  7. Stanton, R (2019, 11. marec). Warehouse workers strike at pharmacy giant. Redflag. Dostopno prek https://redflag.org.au/node/6715
  8. Weiss, H. (2009). Medicina v primežu podkupnin : šokantno razkritje delovanja farmacevtske industrije, ki si s podkupovanjem zdravnikov zagotavlja velikanske dobičke : [zdravniki kot pomagači farmacevtskih koncernov]. Tržič. Učila International.
  9. Wikipedia. Chemist Warehouse. Dostopno prek https://en.wikipedia.org/wiki/Chemist_Warehouse
  10. Zewdie, B. (2019, 12. marec). Chemist Warehouse workers strike over alleged sexual harassment, job casualisation. ABC. Dostopno prek https://www.abc.net.au/news/2019-03-12/chemist-warehouse-workers-strike-alleged-labour-exploitation/10894090
  11. (2019, 12. marec). Voices from the Chemist Warehouse picket line. Redflag. Dostopno prek https://redflag.org.au/node/6719