Čikaški učitelji: “Ko se borimo, zmagamo!”
Stavka čikaških učiteljev je zaključena. Njihov boj odzvanja predvsem zaradi množične solidarnosti tako na delovnem mestu kot v skupnosti, ki je stavko vzela za svojo in jo pripeljala do uspešnega zaključka.
V petek, 1. novembra, se je zaključila 11-dnevna stavka učiteljev v Čikagu, ki so se organizirali in v boj z županjo podali s pomočjo tamkajšnjega učiteljskega sindikata CTU. Najdaljše učiteljske stavke v zadnjem desetletju se je udeležilo več kot 32 000 delavcev, ki so zahtevali pravičnejše plačilo, dodatno zaposlovanje šolskega osebja in zmanjšanje prenatrpanih razredov; v svojih zahtevah so vsaj delno uspeli.
Stavke in sindikati so več kot le boj za (pošteno) plačilo
Stavkajoči v Čikagu so izpostavljali borbo za skupno dobro, kar je bil slogan podobnih protestov iz leta 2012, ki so jih tudi takrat začeli prav učitelji in ki so kasneje razširili po vseh ZDA. Ker zgolj plačilo za dostojno življenje ni dovolj, so na shodih med drugim opozarjali tudi na (ne)dostopnost stanovanj, brezposelnost in slabši položaj manjšin v izobraževanju.
Posebnost tokratne stavke je bilo sodelovanje in solidarnost učiteljev z ostalimi delavci v izobraževanju ter vključevanje socialnih problemov v zahteve. CTU-ju so se tokrat pridružili tovariši iz (SEIU) Local 73, ki predstavljajo približno 7000 vzgojiteljev, pomočnikov v podaljšanem bivanju, voznikov avtobusa in varnostnikov. Ti po pravilu spadajo v plačilno kategorijo “poverty wages”, kar pomeni, da je njihovo plačilo za opravljeno delo prenizko za življenje nad pragom tveganja revščine.
Toplo-hladni izkupiček
Na novo izbojevana delovna pogodba predvideva za 1,5 milijarde dodatkov v naslednjih petih letih. Z dodatnimi sredstvi nameravajo dvigniti plače učiteljem in ostalim delavcem v izobraževanju. Izpolnjena bo tudi stavkovna zahteva za dodatne zaposlitve, ki bodo zmanjšale prenatrpanost razredov in pripomogle k razbremenitvi učiteljev. Vodstvo čikaških šol se je obvezalo tudi zagotoviti obšolsko pomoč mladostnikom – dogovor predvideva, da bo v vsaki šoli zaposlen vsaj en predstavnik zdravstvenega osebja in socialni delavec.
Podpis novega sporazuma pri nekaterih stavkajočih vendarle pušča grenak priokus. Nekaj zahtev je namreč ostalo neuslišanih. Čikaške mestne oblasti ostajajo gluhe za vprašanja o dostopnosti stanovanj, število učencev pa še vedno ostaja mnogo preveliko za uspešno delo v razredu. Občina je že začela obračunavati s stavkajočimi delavci. Polovice šolskih dni, “izgubljenih” zaradi stavke, v šolah ne bodo mogli nadoknaditi. S tem se vrši učni pritisk na učence in finančni na učitelje.
-“V mojem domačem kraju obstaja rek, ki pravi, da so zaprta usta lačna usta.”
Evelyn Davis West, pomočnica v razredu otrok s posebnimi potrebami
Kaj lahko učiteljska stavka pomeni za prihodnost?
Učitelji še zdaleč niso edini, ki so bili v preteklih dneh na ulicah. V tednu med 21. in 28. oktobrom se je namreč zgolj v ZDA različnih stavk udeležilo 85 000 delavcev. Podpora sindikatom je najvišja v zadnjih 50 letih, njihove boje pa prepoznavajo in podpirajo tudi nekateri vidni politični predstavniki. Nedavna raziskava javnega mnenja je pokazala, da je podpora učiteljskim stavkam in boju za boljše pogoje s strani staršev učencev še celo višja kot podpora učiteljev samih.
Stavke, kot je opisana v Čikagu, resda ne rešujejo vseh težav, s katerimi se delavci spopadajo, odpirajo pa nove oblike solidarnosti med izkoriščanimi in skrbijo za to, da je sindikalni boj zopet aktualna tema. Morda vzor, ki mu lahko sledi tudi organiziranje v Sloveniji?