Posted on

Bajkštrajk

Bajkštrajk!

Epidemija koronavirusa je jasno pokazala, da vrednost ne izhaja iz genialnosti kapitalističnega razreda, ampak iz dela rok in glav zaposlenih v zdravstvu, industriji, trgovini, komunali in drugod. Ker oblast kljub temu pomaga kapitalu, za delavski razred pa ohranja le drobtinice, pozivamo na na protivladni kolesarski shod. V SZD se ga udeležujemo pod geslom #bajkštrajk, naše zahteve so: 100% povišica, socialna zaščita za vse ogrožene, demokracijo v podjetja in demokracijo v državo.

Epidemija koronavirusa je jasno pokazala, da blaginja ne izhaja iz posameznikov z “nosom za poslovne priložnosti,” “podjetniško žilico” ali drugimi vrstami genialnosti, ki si jih pripisuje kapitalistični razred. Za svoje preživetje se družba zanaša na običajne delavce v zdravstvu, industriji, trgovini, komunali in druge, ki na delo odhajajo epidemiji navkljub.

Vzlic njihovi nepogrešljivosti delovni pogoji delavskega razreda ostajajo slabi in plače nizke. Najkrajšo so potegnili delavci v storitvah, brezposelni, prekarni delavci, študentje in honorarci, saj še v najboljših časih živijo iz rok v usta. V krizi so ostali brez vsega, na cedilu jih je pustila tudi država. 

Jemljejo vsem, dajejo bogatim

Država se je odzvala z izrabo epidemije za množičen prenos bogastva od delavskega razreda h kapitalističnemu. Za pomoč “ljudem in gospodarstvu” je pripravila 6 milijard evrov težak sveženj, namenjenim pretežno reševanju lastnikov podjetij. Za pripoznanje ali reševanje stiske delavstva ostajajo le drobtinice:

  • pomoč kapitalu je praktično brezpogojna in na voljo za ves čas epidemije,
  • solidarnostni dodatki za prebivalstvo so enkratni in prenizki, če sploh so,
  • delavce v javnem sektorju se izigrava za obljubljene dodatke,
  • v zasebnem sektorju obveznih resnih dodatkov ne bo.

Kapitalisti bodo tako koristili neomejen tok javnega denarja, a kljub temu odpuščali, ohranjali nizke plače in samovoljno razpolagali z dobički. Isti kapitalistični razred je še nekaj mesecev nazaj rušil dvig minimalne plače s krikom, naj se država v gospodarstvo ne vmešava. Da o kršitvah in izigravanju pomoči – kot je koriščenje pomoči za čakanje na delo, ki ga menedžment spreminja v delo od doma – niti ne začenjamo.

Za pomoč se je država tudi zadolžila. Račun za vseh 6 milijard bo seveda poravnala delavska večina v državi z rezi v javno porabo in padcem splošne blaginje – kot se je zgodilo že v zadnji krizi pri reševanju bančne luknje in varčevalnimi ukrepi.

Vzemimo bogatim, dajmo vsem!

V SZD Sila se zato priključujemo kolesarskemu protestu pod geslom #bajkštrajk s štirimi temeljnimi zahtevami.

  • Dvig plač za vse delavce

Pošteno plačilo: 100 % dodatek k osnovni plači za vse, ki so v tveganih razmerah prisiljeni vztrajati na delovnem mestu.

  • Socialna zaščita za vse ogrožene

Pravična skupnost: solidarnostna pomoč, ki bo delavce študente, brezposelne, prejemnike socialne pomoči, honorarne delavce, revne upokojence in druge z nizkimi ali brez dohodkov dvignila preko praga revščine.

  • Demokracijo v podjetja

Delavsko upravljanje: zadružno lastništvo in delavske svete v podjetja, ki bodo prejela državno pomoč.

  • Demokracijo v državo

Odloča naj ljudstvo: odstop vlade in takojšnje volitve.

Posted on

Pismo podpore samoorganiziranim prekarcem.

Pismo podpore samoorganiziranim prekarcem

Podpiramo samoiniciativno organiziranje delavcev prekarcev in pozivamo oblasti, da nemudoma odgovori na stisko samozaposlenih, študentskih delavcev in drugih v nestalnih oblikah dela.

V Sloveniji trenutno beležimo preko 119.000 samozaposlenih in še več drugih delavcev, ujetih v različne oblike prekarnega dela. Številni so zaradi gospodarskega krča ob razglasitvi epidemije koronavirusa čez noč ostali brez sredstev za preživetje. Ministrstvo za delo je za kompenzacijo posledic gospodarskega zastoja pripravilo  interventni zakon, a v njem za prekarne delavce ni drugega kot odlog prispevkov, medtem ko so kapitalu namenjena nepovratna sredstva. V odgovor na vladno brezbrižnost se je že organizirala skupina samozaposlenih, ki se medsebojno koordinira in obvešča. V Sindikatu združenega dela SILA pozdravljamo samoiniciativnost in in ji ponujamo roko podpore v vsem, kar potrebuje.

Čeprav naj bi socialna država delavcem nudila varnostno mrežo, so v preteklih dneh številni ugotovili, da delajo iz rok v usta. To še posebej velja za delavce prekarce, naj gre za študentsko delo, samozaposlene ali druge oblike nestalnih zaposlitev. Epidemija je na mah izbrisala njihova naročila in dohodke, potrebne za golo preživetje. Ukrepanje države je nujno, če naj koronavirus kakorkoli prevedrijo. A pri vsem najbolj v oči ne bije manjko aktivnosti oblasti za zaščito prekarnega dela, marveč sam njegov obstoj. V krizi se ni znašlo prekarno delo, golo prekarno delo je trajna kriza za tiste, ki so ga prisiljeni opravljati.

Varno in redno zaposlitev si zasluži vsak. Epidemija zgolj razkriva, kako zelo veliko je ljudi, ki je niso deležni, čeprav delajo. Delavcem prekarcem čestitamo za hitro samoorganizacijo ter sporočamo, da so naša vrata odprta za vse oblike praktične podpore, ki jih lahko nudimo. Srečno!

Posted on

Delavci nismo smeti

Delavci nismo smeti

Komunalni delavci v Marjetici Koper so izborili zasluženo pošteno plačilo za opravljeno delo! Napoved stavke je vodstvo prisilila v iskanje rezerv v negospodarnem poslovanju podjetja. Sindikalno povezovanje in organiziranje se vnovič izkazuje kot edini način boja zoper izkoriščanje podplačanega dela!

Delavci koprskega komunalnega podjetja Marjetica so za 25. februar napovedali stavko. Od vodstva podjetja so zahtevali dvig osnovnih plač, sklenitev kolektivnega nezgodnega zavarovanja in plačilo nadomestila plače za čas stavke. Direktor Marjetice Alfred Draščič, ki ga je pred nekaj dnevi začasno zamenjal prvi nadzornik Davor Briševa, je prepričan, da bi dvig plač družbo pahnil v izgubo. A podrobnejši pregled odstavljenega direktorja postavlja na laž. Poslovodstvo lahko manjkajoča sredstva že od samega začetka brez večjih problemov najde v smotrnejši porabi obstoječih virov.

Podjetje Marjetica Koper ima pestro zgodovino sumljivega poslovanja. Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da vodstvo npr. sponzorstev in davčno nepriznanih stroškov ni posebej opredelilo tako, da bi jasno in pregledno razkrilo in utemeljilo načrtovano porabo sredstev. Rezultat? Revizorji navajajo, da so v dveh letih v Marjetici za davčno nepriznane stroške namenili kar 226.883 evrov. Mimogrede, s tem zneskom bi lahko podjetje v celoti pokrilo zahtevan dvig plač. V Marjetici so s tem denarjem raje kupili 38,6 ton sadja in 2075 kilogramov pršuta za piknike in pogostitve ter zaposlenim plačevali stroške reprezentance. Zanimivi so tudi drugi vidiki poslovanja. Marjetica Koper je v letih 2015 in 2016 z izvajanjem “nepridobitnih” javnih gospodarskih služb ustvarila dobiček, z izvajanjem tržnih dejavnosti pa izgubo.

V SZD Sila zato čestitamo Sindikatu Marjetica za uspešno izvedeno sindikalno organiziranje najbolj mizerno plačanih zaposlenih. Opomniti želimo, da sta kolektivno organiziranje in stavka najpomembnejši instrument delavskega boja. Uspešnost kolektivnega organiziranja Sindikata Marjetica bo pripomogla k nadaljnjemu sindikalnemu povezovanju nedvomno spodbudila tudi delavce v komunalnih in ostalih panogah. 

Posted on

Pošta: dvig plač je “nerealen”. A številke pravijo drugače.

Pošta: dvig plač je "nerealen". A številke pravijo drugače.

Stavka poštnih delavcev se nadaljuje v drugi dan, danes se začenjajo tudi pogajanja. Ker menedžment Pošte vztraja, da je 10 odstotni dvig plač običajnih zaposlenih v skupni masi 12 milijonov  “nerealen”, smo pripravili nekaj številk, ki jih postavljajo na laž. Tako, kot pravična skupnost potrebuje kakovostno Pošto, si poštni delavci zaslužijo pošteno plačilo!

Delavske plače stopicajo na mestu, menedžerske v nebo

Prejemki menedžmenta v zadnjih letih strmo naraščajo, z 250.000 evrov so se povzpeli preko astronomskih tričetrt milijona. Da, zgolj 14 zaposlenih v poslovodstvu letno prejema kar 854.699 evrov. Za primerjavo: povprečna bruto plača na Pošti Slovenije je v letu 2018 nanesla 1.586,90 evrov mesečno, kar pomeni, da je menedžment zase porabil okoli 538 povprečnih izplačil oziroma enako kot 45 zaposlenih s povprečno plačo Pošte.

Plače menedžmenta gredo v nebo: zrasle za 340 odstotkov

Pošta poslovodstvo 2
Vir: Letna poročila Pošte Slovenije

Stroški dela v Pošti Slovenije že več let praktično stagnirajo. Pošta je leta 2015 izplačala podobno maso plač (102.520.162 evra) kot leta 2018, ko je ta znašala 102.582.603 evra.  Po podatkih SURS je v tem obdobju povprečna plača zrasla za 12,34 odstotne točke, medtem ko so plače v poštni panoge zrasle za zgolj 4,1 odstotne točke. Delavci Pošte torej celo iz gole računovodske logike upravičeno zahtevajo povišico!

Delavske plače stopicajo na mestu: rast povprečne plače jih je prehitela za 8 odstotkov

Stroški plač
Vir: GVIN

Navkljub zagotovilom menedžmenta v več različnih informativnih oddajah, število zaposlenih na Pošti Slovenije upada. Leta 2015 je bilo zaposlenih 5.613 delavcev, leta 2018 pa samo še 5.371 oziroma 10 odstotkov manj. Enak ali večji obseg dela torej opravlja manjše število ljudi, ki so zato zgarani do skrajnosti.

Vedno več dela za vedno manj ljudi: 300 manj zaposlenih

Število zaposlencev
Vir: GVIN

Pošta se kopa v denarju, zaposleni v neplačanih položnicah in potu

Prihodki Pošte Slovenije se že več let zapored povečujejo. Leta 2015 je beležila 212.862.936 evrov prihodkov od prodaje, komaj štiri leta kasneje pa že 230.154.412 evrov oziroma 8 odstotkov več.

Prihodki: porasli za dobrih 17 milijonov

Prihodki od prodaje
Vir: AJPES

Čisti letni dobiček Pošte Slovenije je v samo štirih letih porasel za 3 milijone. Leta 2014 je znašal dobrih 7 milijonov evrov, leta 2018 pa že skoraj 10 milijonov evrov.

Čisti letni dobiček: 10 milijonov in raste

Čisti dobiček
Vir: AJPES

Enostavni denarni tok pokaže višino sredstev, ki jih je podjetje akumuliralo v poslovnem letu in jih lahko prosto usmeri. Namesto da bi menedžment Pošte Slovenije zaposlenim omogočil pošteno plačilo v skupni letni masi vsaj 12 milijonov, na račun podplačanega dela poštarskih delavcev kupuje Intereuropo za 28 milijonov.

Prosta sredstva: vsako leto preko 20 milijonov

Likvidnost
Vir: GVIN
Posted on

Podpiramo stavko poštarjev!

Podpiramo stavko poštarjev!

Danes zaposleni na Pošti Slovenije končno začenjajo s stavko zaradi slabih pogojev dela in prenizkega plačila. Sindikat združenega dela SILA Podpiramo stavkajoče in pozivamo k udeležbi pri bojkotu delovnih procesov tudi tiste poštne delavce, ki nemara še omahujejo! Pošta Slovenije ma namreč več kot dovolj sredstev za izpolnitev vseh stavkovnih zahtev.

V soboto, 9. novembra, so propadla pogajanja med Sindikatom poštnih delavcev (SPD) in vodstvom Pošte Slovenije. Pred časom je bil sicer sklenjen načelni dogovor, s katerim so prekinili tedaj napovedane stavkovne aktivnosti. Vendar je poglavitna zahteva sindikata po 10-odstotnem dvigu vseh plač ostala neuslišana. Vodstvo trdi, da bi bil takšen dvig preveliko finančno breme. Namesto uvedbe poštenega plačila je sprožilo akcijo zastraševanja zaposlenih: med poštarskimi delavci naj bi že zaokrožila okrožnica, v kateri Pošta Slovenije stavko označuje kot nezakonito in zoper njo napoveduje uporabo vseh pravnih sredstev.

A že bežen pregled poslovanja Pošte Slovenije razkrije, da ima podjetje že več let večmilijonske presežke. V preteklih štirih letih je poslovanje prineslo skoraj 40 milijonov evrov čistega dobička. Vodilni teh sredstev očitno ne želijo deliti z večino preostalih zaposlenih, ampak kujejo megalomanske načrte za investicije v različne logistične projekte.

Dobički na račun javnega

Pehanje za čim večjimi dobički je neposredna posledica zahtev po kapitalskih donosih Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki od Pošte Slovenije pričakuje precej visok 5,5-odstotni donos. Pošta za dosego visoko postavljenih ciljev donosa v zadnjem času najraje zapira manjše poslovalnice, kar greni življenje številnim zlasti socialno šibkejšim in starejšim ljudem in pripomore k vse bolj nepravični skupnosti.  

Pošta dobički
Vir: AJPES
Pošta poslovodstvo
Vir: Letna poročila Pošte Slovenije

Denarja za delavce ni, za managerje pač

Denarja je v Pošti dejansko več kot dovolj. A kot kaže, želijo vodilni menedžerji presežna sredstva v čim večji možni meri zadržati predvsem zase. Stroški najbolje plačanih uslužbencev že več let naraščajo. 14 članov uprave je leta 2018 prejelo skupno kar 854.699 evrov plač, od tega kar 120.000 evrov nagrad in bonitet! Vodstvo Pošte Slovenije je sicer delavcem za preklic stavke “velikodušno” ponujalo 100 evrov enkratnega izplačila nagrade.

Pošta svoje poslovne rezultate dosega prav na račun izkoriščanja večine zaposlenih. Številni delavci zaradi nizkega plačila in preobremenjenosti preprosto zapustijo podjetje, njihovega izpada pa ne nadomesti nihče. Zlovešči cikel vodi v vse višje norme in večje število nadur preostalih delavcev. V nekaterih primerih so zaposleni za doseganje poslovnih ciljev poštne poslovalnice morali celo sami kupovati izdelke, ki jih prodajajo v okviru komercialnega programa.

Menimo, da si večina zaposlenih na Pošti Slovenije, ki delajo v težkih delovnih razmerah, zasluži pošteno plačilo in besedo pri soupravljanju državnega podjetja. Zato podpiramo prizadevanja Sindikata poštnih delavcev, ki se bori proti degradaciji poštarskega poklica izključno zaradi izboljševanja poslovnih bilanc. Ob tem vse, ki nameravate med stavko obiskati poštno poslovalnico, pozivamo, da stavkajoče zaposlene aktivno podprete.

»Spremembe niso nikoli napačne, če so le usmerjene v pravo smer.« 

– motivacijski citat iz Letnega poročila Pošte Slovenije za leto 2018

Posted on

Arriva se požvižga na svoje delavce in slovenska sodišča

Arriva se požvižga na svoje delavce in slovenska sodišča

Navkljub pravnomočnim sodbam Arriva nadaljuje s kavbojskim izigravanjem in izsiljevanjem delavcev in sindikatov. Vidni sindikalist trenutno ostaja brez plače, država pa vse to zgolj tiho opazuje in še naprej popušča največjim avtobusnim prevoznikom. Močna delavska združenja ponujajo edino možnost za boljše delovne pogoje.

Dve leti po stavki voznikov podjetja Arriva in spornih razrešitvah vidnih sindikalnih predstavnikov še vedno čakamo na sodni epilog. Navkljub dvoletnemu pravdanju se prav vsi primeri zapletajo, kar razkriva problematično kontradikcijo pravnega sistema in servilnost politike do interesov kapitala.

Plače, ure in nadure

Delovno sodišče je v primeru zakonitosti stavk pred časom namreč odločilo, da so bile stavke v podjetju Arriva na Primorskem in Notranjskem organizirane legalno, medtem ko naj bi v gorenjski izpostavi kršili stavkovna pravila. Po pritožbi sindikalne strani je Vrhovno sodišče odločilo, da sodbo delno razveljavi in vrne v ponovno odločanje. Postopki se bodo s tem najverjetneje zavlekli še za najmanj leto dni, v ponovljenem postopku pa ne gre izključiti niti pritožb avtobusnih podjetij … Stavkajoči vozniki bodo tako na pravnomočno odločitev čakali še kar nekaj časa.

arriva_bus52
Sodni mlini že (pre)dolgo meljejo in odločajo o sankcijah zoper avtobusna podjetja, ki kršijo delavske pravice.

Težave voznikov sindikalistov

Težave nastajajo tudi pri izpolnitvi pravnomočne sodbe nekdanjemu sindikalnemu zaupniku in vozniku Arrive Endreju Mesarošu. Arriva je namreč izgubila pravno bitko in mora sindikalistu plačati vse manjkajoče plače, prispevke in ostale bonitete. Vendar podjetje nikakor ne želi poravnati svojih obveznosti. Mesarošu so namreč “pozabili” nakazati okoli 3000 evrov dodatkov, zato se primer znova vrača v sodne mline.

Mesaroša je Arriva razrešila zaradi domnevne “kraje” 90 centov, čeprav je ves čas vztrajal, da je bil kaznovan zaradi svojih sindikalnih aktivnosti. Po več kot letu dni prisilne brezposelnosti in pravdanja je temu pritrdilo tudi delovno sodišče.

Država na področju zaščite voznikov avtobusov že dolgo miži na obe očesi. Avtobusna podjetja to s pridom izkoriščajo in svoje voznike silijo v nedopustne delovne pogoje. Opravljati morajo celo 14-urne izmene. Ministrstvo za infrastrukturo je zaradi medijskega pritiska in sindikalnih aktivnosti sicer sprejelo uredbo, ki naj bi po njihovih besedah naslovila problematiko pravičnega plačila voznikov. A v resnici ministrstvo od avtobusnih podjetij zahteva zgolj dosledno upoštevanje najosnovnejših delavskih pravic v zameno za bistveno boljše pogoje glede pridobivanja znatnih državnih subvencij in izplačevanja že sedaj visokih dobičkov. Politika je torej v zameno za deklarativno varovanje delavskih pravic kapitalu povsem popustila pri izkoriščanju javnih sredstev.

Boj avtobusnih voznikov razkriva kontradikcijo sodnega sistema, ki sicer velikokrat odloči v prid delavski strani, a dolgotrajni postopki paradoksalno številne odvračajo od tožb proti škodljivim delodajalcem. Primeri iz Arrive nas opominjajo, kako pomembna je močna sindikalna organiziranost. Zgolj sindikalna sloga, ki pomeni, da kolektiv stoji za vsakim članom, namreč z lahkoto prenese pritisk delodajalcev, kar prepreči tudi dolgotrajne sodne procese, namenjene predvsem ustrahovanju nepokornih. Zgolj organiziran boj zoper interese kapitala lahko zagotovi ustreznejše koordinirano gospodarstvo, v okviru katerega bomo delavci lahko dejansko soupravljali in svobodno izbirali delovne procese ter bomo zanje tudi pošteno plačani. Nikakor pa si ne smemo delati utvar, da bo takšna prihodnost prišla sama po sebi. Omogočijo jo lahko izključno dovolj močni sindikati.

Posted on

Pravična skupnost se ne gradi s preštevanjem nadur

Pravična skupnost se ne gradi s preštevanjem nadur

Občina Trbovlje bi poklicne gasilce rada prezaposlila na društvo in zdesetkala redno dežurstvo v imenu varčevanja. Lokalno skupnost pozivamo, da se aktivno postavi za dobrobit gasilcev in lastno požarno varnost.

Z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v Trbovljah, kjer namerava županja poklicne gasilce prezaposliti na društvo in omejiti gasilsko dežurstvo v občini. Namesto 24-urne pripravljenosti bi dežurni gasilci poslej dežurali le v okviru “trgovinskega delovnega časa”: med delovniki do 22.00, za vikend na (cenejši) stalni pripravljenosti. Če bo omejevanje gasilske dejavnosti dejansko izpeljani, občani Trbovelj lahko le upajo, da jim bo rdeči petelin bivališča zajel med tednom. V nasprotnem primeru se jim kaj lahko pripeti, da jim bo streha nad glavo pogorela, saj se bo ob sobotah in nedeljah odhodni čas gasilcev podaljšal z ene na deset minut. Vsak, ki je imel kadarkoli neposreden stik s požarom, ve, kakšno povečanje škode pomeni teh deset minut. 

Plače, ure in nadure

Županja razlogov za zniževanje požarne varnosti niti ne skriva. Ker jo motijo stroški, se je že obstoječim varčevalnim ukrepom (sredstva, namenjena poklicnim gasilcem, se z leti znižujejo) priključil dokončen varčevalni rez v obliki reorganizacije in prezaposlitve. Ob tem ji gredo v nos še nadure: kot da bi ljudje v službi prostovoljno preživljali svoj prosti čas. 

Gasilci Trbovlje
Podpiramo prizadevanja Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije, ki svari pred rokohitrskim igranjem z varovanjem življenj in zadovoljstvom zaposlenih iz izključnega razloga izboljševanja občinskih bilanc. FOTO: ZSSS

Z izvzemom poklicnih gasilcev iz javnega sektorja bi bili ti podvrženi dobrohotnosti svojega delodajalca (društva) tudi glede poštenega plačila, saj bi zanje sistem plač prenehal veljati. Teoretično bi to sicer lahko pomenilo boljše plačilo za nevarno delo, ki ga opravljajo.

A glede na izhodišča županje, ki gasilcem prešteva nadure in jih med vrsticami obtožuje posedanja v službi, se lahko upravičeno bojimo, da jih prej kot povišica čaka plačilna lista z bolgarsko osnovno plačo in postavko »dodatek do minimalne plače«.

Nesreča ne izbira

Tako kot ni zastonj kosila, tudi nesreča ne izbira. V SZD Sila zato podpiramo prizadevanja Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije, ki svari pred rokohitrskim igranjem z varovanjem življenj in zadovoljstvom zaposlenih iz izključnega razloga izboljševanja občinskih bilanc. Ob tem prebivalce občine Trbovlje in okolice pozivamo, da svoje gasilce aktivno podprejo: ob predlagani reorganizaciji bodo za celotno skupnost zelo težko poskrbeli, obenem pa za svoje tvegano delo najverjetneje prejemali nevredno plačilo.