AB5 - znanilec sprememb na področju delavskih pravic
V ameriški zvezni državi Kalifornija so 18. septembra sprejeli zakon, s katerim nameravajo odgovoriti na naraščajoči trend prekarnih zaposlitev in delitvene ekonomije. Zakon bo na novo definiral zaposlitev preko pogodbe, a pravi delavski boj proti kapitalskim interesom, ki stojijo za prekarizacijo, se v resnici šele začenja.
Pojav delitvene ekonomije je že več kot desetletje politično nerešeno vprašanje, s katerim se spopadajo države po celem svetu. Delitvena ekonomija je predstavljena predvsem kot možnost dodatnega zaslužka in svobodne izbire dela. Vendar gre pravzaprav zgolj za kapitalistično razmerje pod krinko, ki dolgoročno vodi v slabše pogoje dela in še mizernejše plačilo. Prekarizacija delovnih mest ni problematična le z vidika izkoriščanja delavcev, ampak je hkrati vzrok za velik primanjkljaj v javni blagajni (samo v Kaliforniji se je na takšen način proizvedlo že 8 milijard dolarjev davčnega primanjkljaja). Podjetja, ki svojih delavcev ne zaposlijo, se namreč spretno izogibajo tudi plačilu sicer obveznih dajatev v državno blagajno. Države veliko stavijo na posodobljene pravne predpise, ki pa so brez kolektivnega sindikaliziranega odpora zgolj mrtva črka na papirju.
V Kaliforniji so lansko leto predlagali za ameriške razmere precej drastično rešitev. Novi zakon, imenovan AB5, na novo definira, kaj pomeni delovno razmerje, in uvaja poseben test, ki podjetjem onemogoča dosedanje manipulacije s statusom zaposlenih. Predlog zakona je že od samega začetka buril duhove, največja podjetja, kot sta Uber in Lyft, pa so svojim zaposlenim celo ponujala nagrade za udeležbo na protestu proti sprejetju zakona.
Krasni novi svet pogodbenih sodelavcev?
Uber, Lyft, DoorDash in podobna “tehnološka” podjetja so v preteklih letih razvila izrazito problematičen poslovni model. Predstavljajo se le kot platforme, ki ponujajo možnost dodatnega zaslužka in zato svojih delavcev ne zaposlujejo. Najemajo jih le kot pogodbenike, ki zaradi tovrstnega kvalificiranja niso upravičeni do mnogo ugodnosti, ki pripadajo zaposlenim. Podjetja delavce pritegnejo preko aplikacij, ki na prvi pogled omogočajo popolnoma svobodno odločanje o delovniku in delovni obremenitvi, vendar so pogosto zasnovane manipulativno, z namenom spodbujanja prekomernega dela. Zaradi pomanjkanja varnostnih mehanizmov so tisti, ki delajo pri takšnih podjetjih, popolnoma brez besede pri poslovanju podjetja in deležu, ki jim ga ta od zaslužka odvzame. Ker so zaradi narave dela popolnoma osamljeni in med seboj pravzaprav tekmujejo, je še težje vzpostaviti delavsko identiteto in solidarnost med zaposlenimi ter se izkoriščanju tudi upreti.
“Bodimo iskreni, v podplačevanju in napačnem kvalificiranju delavcev ni ničesar zares inovativnega.”
Opolnomočenje delavcev ali zgolj papirnati zmaj?
Nova kalifornijska zakonodaja se tovrstnemu načinu izkoriščanja zoperstavlja z redefinicijo pojma “neodvisnega pogodbenika”, ki ga izkoriščajo podjetja delitvene ekonomije. Zakon predvideva poseben test, ki vsebuje tri pogoje, ki jim mora zadostovati poklic, ki se opravlja preko pogodbe:
- Delavec ni pod nadzorom in usmeritvami delodajalca.
- Delavec opravlja delo, ki ni glavna usmeritev podjetja.
- Delavec opravlja tudi izven pogodbe s podjetjem delo podobne narave.
Zakonska določila bodo izboljšala položaj več kot 450 000 delavcev. Z zakonom bodo imeli po novem zagotovljeno minimalno plačo, bolniško odsotnost, zdravstveno zavarovanje, podporo za brezposelne in plačane nadure. Več pristojnosti bodo dobile tudi lokalne oblasti. Mesta bodo lahko po novem tožila podjetja, ki ne bodo spoštovala zakonskih določil. Največja pridobitev delavskega boja pa je zmanjšanje negotovosti, ki je do sedaj sistematično onemogočala kolektivno organiziranje delavcev. Zakon zaposlenim končno omogoča ustrezne pogoje za sindikalno povezovanje in kolektivno delovanje zoper škodljive prakse najmočnejših podjetij.
Podobno ureditev, kot je predlagana v ZDA, poznamo tudi pri nas. Naš Zakon o delovnih razmerjih namreč določa tako elemente delovnega razmerja kot t. i. ekonomsko odvisne osebe, kar delavce ščiti pred zgoraj opisanim izkoriščanjem “neodvisnih pogodbenikov”. Izkušnje pa kažejo, da še tako dorečena zakonodaja sama po sebi ne zagotavlja boljših delovnih pogojev – velikokrat lastno zakonodajo krši celo država sama.
Sprejem zakonskega okvira je nujni predpogoj, nikakor pa ne končni korak za uspešno izpeljavo delavskega boja. Izboljšanje delavskih pogojev ne pride samo po sebi, pač pa šele z močno sindikalizacijo vseh zaposlenih. Sindikati moramo delavcem čim jasneje predstaviti interesna protislovja, zaradi katerih podjetja nikoli ne bodo delala v prid svojih zaposlenih. Kapitalisti bodo namreč uporabili vsa sredstva za ohranitev statusa quo in čim večje zakonske nedorečenosti. Zgolj močan kolektivni boj lahko zavaruje delavski razred in poleg izboljšanih delovnih procesov prinese tudi dostojnejše plačilo, pravičnejšo družbo in večjo svobodo za delavca.
